Legendarna Žogica Marogica, ki so jo s pomočjo Društva gluhih in naglušnih Ljubljana in sponzorja NLB prevedli v slovenski znakovni jezik za gluhe in naglušne, je imela v dveh mesecih, ko je bila dostopna na spletu, kar 476.000 ogledov.

Čisto nekaj drugega je seveda, ko predstave potekajo »v živo«.

V gledališču ves čas poudarjamo, da ogled predstave prek spleta ni enakovreden doživetju, ki ga ponuja obisk gledališča. Predstave ne ustvarjajo le igralci, saj gledalci s svojim prihodom v gledališče poskrbijo za to, da je predstava, ki jo gledajo, enkraten, neponovljiv dogodek. Prav neposreden stik med igralcem in gledalcem je po našem mnenju bistven za celovito doživetje, ki ga ponuja gledališče, in razlog, da se nekaterih predstav spominjamo vse življenje, ker so nas razveselile, nam odkrile dotlej neznane svetove ali celo spremenile naš pogled na življenje.

Na katere predstave nas vabite v prihodnjih dneh?

Julija imamo v gledališču na sporedu glasbeno pravljico Čarovnik iz Oza, ki je v režiji Yulie Roschina premiero doživela med epidemijo. Gre za eno najbolj priljubljenih zgodb ameriške kulture iz leta 1900, s katero je Lyman Frank Baum ustvaril zgodbo o iskanju sebe in lepšega življenja. Izpostavila bi še eno novo predstavo, Angeli, ki je nastala po istoimenski pesniški zbirki Toneta Pavčka v režiji plesalke in koreografinje Male Kline. Predstava temelji na izbranih pesmih, ki se navezujejo na otroško dušo in govorijo o temeljnih otroških kvalitetah, kot so čutenje, domišljija, igrivost, radovednost, sanjanje, odkrivanje in ustvarjanje svetov. Na sporedu jo imamo avgusta v Arboretumu Volčji Potok.

Omenili ste Arboretum – kje vse bo mogoče še videti vaše predstave?

Poleti večino našega programa letos izvajamo na prostem. S predstavami na prostem obiskovalcem zagotavljamo še bolj varen in predvsem sproščen ogled predstav, povezujemo ogled gledaliških predstav z obiskom turističnih destinacij in izpostavljamo pomen povezanosti človeka z naravo. To je tudi ena temeljnih usmeritev Lutkovnega gledališča Ljubljana, ki na svoj program redno uvršča predstave o podnebnih spremembah, ogroženosti narave in živalskih vrst in nujnosti ohranjanja ekosistemov.

Naše predstave si je mogoče ogledati v Arboretumu Volčji Potok, na blejskem gradu, v Plečnikovem letnem avditoriju v ljubljanskem Tivoliju, v Metliki, Slovenj Gradcu in Kopru. Izbor predstav obsega vse od uspešnic, kot so Sapramiška, Kdo je napravil Vidku srajčico in Štiri črne mravljice, do novejših predstav, kot so Peter Pan, Angeli ter Medved in mali. Mladi gledalci so še posebej navdušeni nad pravljičnim večerom naših igralk in igralcev Iz nekoč v danes, ki smo ga pripravili s pravljičarko Anjo Štefan in harmonikarjem Markom Hatlakom. V času zaprtja gledališč smo pravljice začeli predvajati na 3. programu Radia Slovenija – programu ARS, kjer so poslušalci vsak delovni dan zvečer lahko spremljali pravljice z vseh koncev sveta v interpretaciji našega igralskega ansambla.

So katere od vaših predstav tudi zastonj?

V strategiji gledališča imamo kot eno od ključnih prioritet zapisano cenovno dostopnost. Cena vstopnice je pri nas izjemno nizka, za nekatere, še posebej ranljive skupine pa so vstopnice brezplačne. Po obdobju brezplačnih spletnih ogledov se nam zdi, da nas obiskovalci zdaj lahko podprejo tudi z nakupom vstopnice. Vendar pa je na nekaterih lokacijah ogled predstave še vedno brezplačen, v Arboretumu Volčji Potok recimo ne potrebujete posebne vstopnice, plačate samo vstopnino v park.

Kaj pripravljate, nam lahko zaupate več?

Trenutno potekajo vaje z italijanskim mojstrom senčnih lutk Fabriziem Montecchijem za predstavo Moj dedek je bil češnjevo drevo, ki nastaja po pravljici o življenju in smrti ene najbolj znanih italijanskih pisateljic Angele Nanetti, avtorice več kot tridesetih zgodb in romanov ter trikratne dobitnice Andersenove nagrade. Režiserka Nina Šorak pripravlja odrsko priredbo slikanice Petra Svetine Kako je gospod Feliks tekmoval s kolesom, kjer gre za humorno zgodbo o mestnem posebnežu, ki se vključi v resno kolesarsko tekmo. Lutkovni umetnik Silvan Omerzu pa pripravlja lutkovno predstavo za odrasle, ki se bo ukvarjala z vprašanjem mizoginije.