Nadaljevanje uspešnice Basic Instinct je za mnoge najslabši film vseh časov. Rodil se je kakih 14 let po premieri prvega erotičnega trilerja Prvinski nagon, znanega po tem, da pisateljica Catherine Tramell (Sharon Stone), ki je osumljena umora, na zaslišanju pred policisti in pred širno publiko prekriža noge in pokaže svoje mednožje. Detektiva Michaela Douglasa vrže povsem iz tira. Prvi del filma – v režiji Paula Verhoevna – velja za enega najboljših vseh časov v svojem žanru in morda je težava drugega dela tudi v tem, da je hotel biti še eksplicitnejši. Sharon Stone je še odtenek bolj zlobna, okoli nje padajo trupla, ona pa se cinično reži. Policijskega psihiatra, ki poskuša ugotoviti, kaj je pohotnica že spet zagrešila, igra David Morrisey. Film, ki bi moral dobro zaslužiti, pa je namesto Paula Verhoevna posnel škotski režiser Michael Caton-Jones. Tudi scenarist ni bil več Joe Eszterhas kot prvič, ampak so zgodbo priredili po njegovem delu. Film se dogaja v Londonu, ne v ZDA, vanj so vložili znatnih 70 milijonov. Očitno je šla večina k Sharon Stone, da je privolila v snemanje, zaslužili pa so zgolj 38,6 milijona dolarjev bruto.
Originalna filmska verzija muzikala Briljantina (Grease) je bila na platna postavljena leta 1978, sam muzikal pa datira v leto 1971, ko so ga začeli prepevati na odrih. Kaj pa dvojka? Posneli so jo leta 1982, v glavnih vlogah sta zapela in zaplesala Maxwell Caulfield in Michelle Pfeiffer. Večjega uspeha film ni dosegel, kritiki so bili neizprosni, finančno so ga komaj pokrili. Enka, recimo, je štiri leta prej zaslužila 360 milijonov dolarjev. Muzikal, ki se dogaja v začetku šestdesetih let, pa ima svetlo točko – v svet filma je katapultiral Michelle Pfeiffer.
Rambo: First Blood Part II – tako se v originalu reče filmu o ameriškem borcu, ki se je v prvem delu jezen vrnil iz Vietnama. V drugem delu se tja vrne in ugotovi, da so bili proti ameriški vojski vsi, ob krvoločnih Vietnamcih tudi neugodni tajni in zelo zlobni sovjetski vojaki. Kakorkoli že, Rambo (Sylvester Stallone) mora rešiti ameriške vojake, ki so še vedno zaprti v azijskih džunglah. Za njih se vojna namreč še ni končala. Film je bil razglašen za najslabše hollywoodsko delo leta 1985, v kinih pa je vseeno zaslužil kar 270 milijonov dolarjev.
Za nekatere so filmi iz serije Žrelo kultni, za druge velika neumnost, ki je brez razloga strašila kopalce. A večina se strinja, da je prvi film iz serije Žrelo iz leta 1975 v režiji Stevena Spielberga, v katerem igrajo Roy Scheider, Robert Shaw in Richard Dreyfuss, ena najbolj dodelanih grozljivk vseh časov. Najslabši naj bi bil četrti del serije, ko so v nastop prepričali (samo še) Lorraine Gary, ki je igrala šerifovo ženo že v prvem delu: njeni družini se hoče morski pes maščevati. Enka je zaslužila 460 milijonov, štirica pa le 20 milijonov dolarjev.
Šestnajstletna igralka Milla Jovovich in 22-letni Brian Krause sta nastopila v nadaljevanju filma Plava laguna iz leta 1980. V osladni zgodbi že kot otroka ostaneta sama na osamljenem otoku, gledalcu pa seveda bolj kot robinzonska raziskovanja, iskanje hrane in podobne dolgočasnosti pokažejo njuno nedolžno ljubezen. Film Williama Grahama, ki so ga posneli v Avstraliji in na romantičnem otoku Taveuni, je razbesnel kritike in pridelal popolno izgubo. Prvi del je bil seveda uspešnejši, zaslužili so okoli 50 milijonov dolarjev.
Načeloma so filmi o Batmanu v vseh obdobjih tako kritikom kot občinstvu zelo všeč, izjema je četrto nadaljevanje z naslovom Batman in Robin. Patetičen in kičast film v režiji Joela Schumacherja je opustil mračne scene, ki jih je na začetku diktiral Tim Burton, in v vlogi Batmana uporabil Georgea Clooneyja. Sodelovali so še Arnold Schwarzenegger, Chris O'Donnell, Uma Thurman in Alicia Silverstone. Film je na platnih pridelal kakšnih 70 milijonov dolarjev bruto, kritiki pa so ga zaradi banalne scene na ledu šaljivo poimenovali »Batman na ledu«.
Ni malo tistih, ki menijo, da je film Speed (1994) pravzaprav neumen vrtiljak pretiravanj in nemogočih scen. V drugem delu je vse skupaj še bolj osupljivo. Iz prvega dela je ostala zmedena, a spretna Sandra Bullock, Keanuja Reevesa je zamenjal Jason Patric, negativec pa je namesto Denisa Hopperja postal Willem Dafoe. Režiral je Jan de Bont, film je celo nekaj zaslužil, a v nasprotju z enko, ki je dobila več kot 300 milijonov dolarjev, je šlo za drobiž. Kritiki so Hitrost 2 tisto leto imenovali za osem malin – nagrad za najslabši film leta.
Leta 1994 je režiser Peter Farrelly posnel znamenito komedijo Butec in butec. Nadaljevanje je kronološko postavljeno v čas, ko se butca (Derek Richardson in Eric Christian Olsen) v srednji šoli šele spoznata. Film, katerega snemanje je Farrelly odsvetoval, je obogaten s seksualnimi stereotipi in prdenjem, zato se zdi, da so originalnima igralcema Jimu Carreyju in Jeffu Danielsu naredili dobro reklamo. Ja, prvi film, v katerem sta nastopila, je namreč prinesel 230 milijonov, tale z naše lestvice, ki so ga kritiki razbili, pa zgolj 20 milijonov dolarjev.
Leta 1994 je bil ena največjih uspešnic film Maska, v katerem je Jim Carrey upodobil samosvojega superheroja, ki spremeni življenje sebi in svoji širši okolici, nosi pa čudežno masko boga Lokija. Postane nepremagljiv in hkrati osvoji srce Cameron Diaz. Zaslužili so več kot 300 milijonov dolarjev. Nadaljevanje z Jamiejem Kennedyjem ni bilo tako uspešno. Zgodba, ki pomeša vse mogoče nordijske bogove, ni bila všeč ne kritikom ne gledalcem in velja za enega najslabših filmov vseh časov. Vložili so kar 100 milijonov in zaslužili manj kot 60 milijonov dolarjev.
Prav neverjetno dobre volje je milijonar in obsojen borzni posrednik Gordon Gekko (Michael Douglas) po tem, ko pride iz zapora. In to kljub temu, da ga hčerka Carey Mulligan ne prenaša, da noče ne njegove pomoči ne njegovega umazanega denarja. Na srečo se njegov zet (Shia LaBeouf) trudi in pomaga odkriti veliko finančno prevaro, kar film na koncu uvrsti med limonade. Lahko rečemo, da je bila enka iz leta 1987 veliko boljša, čeprav so tudi z dvojko solidno zaslužili (63 milijonov dolarjev).
