Ko so se tako zadeve v tistem letu 1991 zapletale in je vsem postajalo vse bolj jasno, da je zgodba o tem, da ni nevarnosti, da bi se vojna začela v Sarajevu, pravzaprav paravan pred strahom, ki se je plazil v kosti vseh nas, smo iskali zatočišča. Krogi so postajali vse manjši, ljudje so se umikali vase. S. je v knjigarni Dom piscev začel izdajati časopis Fantom svobode. Ta Buñuelov naslov je v naša življenja, kot tudi mnoge druge stvari, prinesel Johnny Štulić. Fantom je bil časopis na luksuznem papirju in Sem M., pesnik, je kot kak princ sedel med policami, na katerih so bile knjige za prodajo, in njegova drža je bila suverena. Poskušal je dajati vtis, da se ne bo vse zrušilo in da bo lepota rešila svet. Mi, mlajši, smo ga večinoma zaljubljeno gledali in širili lažne mite o njem – to je bil in ostal njegov priljubljen način udeležbe v svetu – jaz pa sem včasih samo prinesel tekst koga drugega ali prevod. Takrat nisem imel poguma, da bi pokazal karkoli od svojega pisanja, kar ne bi bila politika ali reportaža.
(Foto: Bojan Velikonja)
Poeziji me je lahko priporočila samo nagnjenost h glasbi.
V prvi številki Fantoma svobode, ki je izšla novembra 1991, je bila objavljena pesem Jo...
