Sotelska železnica, kje si?
»V soboto zjutraj so v Novem mestu slovesno zasadili prvo lopato za železnično progo Novo mesto – Metlika – deželna meja…« čitamo na uvodnem mestu v »Slov. Nar.« Isti dan piše tudi »Slovenec«: »Naša dunajska delegacija je zahtevala od Becka, da je prvi pogoj, pod katerim bi za nagodbo z Ogrsko v parlamentu glasovala, ta, da se v nagodbi (?) zasigura železnična zveza Kranjske z Dalmacijo…« Lepo. Toda pred 3 leti so nam zatrjevali mnogospoštovani štajerski poslanci S. L. S., da so glasovali za nagodbo z Ogrsko zaradi tega, ker se jim je zasigurala železnica Fehring – Purkla – Ptuj – Rogatec – Brežice – Novo mesto in naprej v Dalmacijo kot zveza Dunaja z Dalmacijo. Naše vinogradnike v Slov. goricah, po Halozah, šmarskem, kozjanskem in brežiškem okraju je hudo zadela ogrska nagodba, ker je uničila z neusmiljeno konkurenco Ogrov in Hrvatov našo vinsko kupčijo, ali molčali so, ker so upali na dolgo zaželjeno železnico. Jankovič in Benkovič sta celo sestavila nek železnični odbor in veliko govorila po shodih o novi železnici. Ostalo pa je samo pri govorjenju, storila nista ničesar. (…)
Slovenski narod, 28. marca 1912
Železnica Rogatec-Brežice-Novo mesto.
V četrtek, dne 13. junija se je vršila revizija proge za železnico od Brežic do Novega mesta. V tozadevni komisiji so bili zastopani: železniški odbor iz Brežic, železniško in vojno ministrstvo, deželna vlada kranjska z okrajnima glavarstvoma iz Krškega in Novega mesta, kranjska trgovska in obrtniška zbornica, kranjski deželni odbor, mestni občini Brežice in Novo mesto itd.
Kakor so nam zatrjevali merodajni gospodje, je pričakovati gradnjo te za Krško dolino tako važne železniške proge v kratkih letih, mogoče že v dveh. Če se to uresniči, bo železnica tekla že v petih letih. (…)
Železniški odbor v Brežicah je storil doslej svojo dolžnost in je že pri napravi glavnega načrta upošteval koristi vseh občin po Krški dolini, osobito krajev: Čatež, Krška vas - Cerklje, Sv. Križ - Križaj, Kostanjevica, Št. Jernej in odtod krajev na levem bregu Krke: Draga, Bela cerkev, Št. Peter in Bučna vas. (…)
Okrajni glavar krški je v svojem rajonu slabo skrbel za interese ljudstva, zato pa se je v Novem mestu pred Čatežčani in Krškovaščani skril.
Slovenski dom, 22. junija 1912
Velik pomen železnice Novo mesto — Brežice
Železniška zveza Novo mesto – Brežice je posebne važnosti radi tega, ker bi se z nadaljevanjem te železnice po dolini Sotle preko Rogatca do Pragerskega vpostavila najkrajša zveza preko Murske Sobote, Körmenda z Bratislavo in drugimi zapadno evropskimi državami. Bratislava je važna donavska luka in bi zato imela ta železnica velik pomen. Tudi sicer bi pritegnila tranzitni promet severnih in zapadno evropskih držav z uresničenjem zveze Slovenije z morjem na Sušak. Pa tudi tujski рproоmet bi se tembolj lahko razvil ne samo na Dolenjskem, nego tudi v vsej Sloveniji in na našem Jadranu, ako bi imeli dobre železniške zveze. (…)
Slovenec, 24. junija 1934
Gradnja železnice v dolini Sotle in Krke najboljši garant za dvig Haloz in Hrvatskega Zagorja
Ob koncu preteklega leta so v Ptuju in okolici izvedeli, da se Direkcija železnic v Zagrebu resno ukvarja z načrti za gradnje proge v dolini Krke in Sotle. Ta vest je naletela na veliko odobravanje med prebivalstvom Haloz, Slovenskih goric in ostalih predelov severovzhodne Slovenije, ki se zaveda, da so dobre prometne zveze pogoj za blaginjo in napredek vsake pokrajine. Predeli med Radgono in Ptujem ter med Mariborom in Ljutomerom so 20 do 24 km oddaljeni od obstoječih železniških prog in prav tako kot pokrajine v dolini Krke in Sotle že 50 let stremijo za čim prikladnejšo zvezo z ostalimi kraji in z morjem. (…)
Z nadaljevanjem proge po Sotelski dolini mimo rojstnega kraja maršala Tita proti Dobovi bi dobile vasi na obeh straneh Sotle potrebno zvezo z industrijskimi središči v Dravski in Savski dolini. V tem predelu leže tudi neizkoriščena bogastva rjavega premoga pod Bohorjem, železne rude pri Planini in pirita pri Ključici, pa tudi v Kozjanski dolini opuščeni rudniki in topilnice železa bi ponovno zaživeli, če bi jih povezala proga z drugimi središči.
Z izgradnjo proge po Krški dolini do Novega mesta s priključkom na že pričeto gradnjo proge Črnomelj – Vrbovsko bi vsi ti kraji dobili zvezo z ostalim svetom preko pristanišča na Reki. Skupna dolžina proge od Radgone do Reke z že obstoječimi progami bo znašala okoli 320 km. Na novo zgraditi pa bi morali približno 135 km proge in 4 nove predore v dolžini od 300 m do 800 m. (…)
Slovenski poročevalec, 10. januarja 1954
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib
