V okviru dobre širi milijone evrov vrednega projekta Poljuba, ki ga financirata evropski sklad za regionalni razvoj in država, poteka tudi ohranjanje hrošča puščavnika, ki ga iz Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib doseljujejo na Ljubljansko barje. Primeren kraj za to so našli v gozdu v Mestnem logu. Potem ko so leta 2018 in 2019 na Nacionalnem inštitutu za biologijo popisali primerna habitatna drevesa na območju Ljubljanskega barja, so ugotovili, da bi bilo območje Mestnega loga najprimernejše za doselitev. Kot pravijo izvajalci projekta Poljuba, je v Mestnem logu dovolj starih dreves in potencialnih dupel, kjer bi se populacija puščavnika lahko vzdrževala sama.
O uspešnosti doselitve čez več let
Zato so določili tri manjša območja, potem so postavili umetna dupla v obliki gnezdilnic in tako ustvarili habitatna drevesa, v katerih so začeli obnovo populacije puščavnika na Ljubljanskem barju, da bi vrsta tam ostala trajno. Pravijo, da je to prvi poskus doselitve katere koli vrste hrošča v Sloveniji.
Doselitev je potekala v letih 2019 in 2020, ko so v Mestni log iz Tivolija in okolice Domžal prenesli ličinke. Ali je bila uspešna, še ni znano in gotovih zaključkov o tem še nekaj časa ne bo mogoče sklepati. »Kako bo z vrsto v prihodnje, težko rečemo. Ena doselitev ne bo dovolj, potrebujemo leta doseljevanja. Vrsta ima dve- do triletni cikel, monitoring pa bomo izvajali še vrsto let po tem. Šele v kakšnih desetih letih bomo lahko presodili, ali je bila doselitev uspešna. Bistveno pa je, da smo začeli,« je povedala Špela Ambrožič Ergaver z Nacionalnega inštituta za biologijo in dodala, da ob letošnjem prvem pregledu niso našli nobenega osebka, ki bi se razvil iz doseljene ličinke, lani pa so našli en osebek.
Medtem ko se trudijo, da bi se vrsta hrošča puščavnika, ki je svoje ime dobil, ker zgolj en samec upravlja eno duplo, spet razširila, je bilo še pred nekaj leti stanje boljše kot danes. Ko je Nacionalni inštitut za biologijo leta 2008 raziskoval razširjenost puščavnika v Sloveniji, so ugotovili, da se je vsaj lokalno ohranil tudi na Ljubljanskem barju. Ko so območje popisovali v letih 2018 in 2019, pa puščavnika niso več našli. Boljše je stanje v Krajinskem parku Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib, od koder so na Barje prenesli ličinke. V letih 2012 in 2013 so namreč tam puščavnika našli v starih parkovnih drevesih divjega kostanja in lipe v Tivoliju. Od leta 2018 naprej so potrdili njegov obstoj tudi zunaj parka Tivoli, na območju Šišenskega hriba in v bližini gostilne Čad.
Več ogroženih vrst
Kot pravijo izvajalci projekta, puščavnika ogroža predvsem odstranjevanje starih dreves z dupli in obrežne vegetacije ter mejic in neustrezno gospodarjenje z gozdom zaradi odsotnosti starih prevotlenih dreves. »Poleg tega je vrsta zelo slabo mobilna, zato je možnost širjenja v nove primerna habitate izjemno majhna. Lokalno izumrle populacije zato zelo težko nadomeščajo sicer močne populacije v okolici, če ni ustreznih habitatnih mostov, torej sestojev ustreznih starih dreves z dupli,« pravijo.
Hrošč puščavnik je le ena od ogroženih vrst, s katerimi se na Ljubljanskem barju ukvarjajo v okviru projekta Poljuba. Kot pravi Anja Oven iz javnega zavoda Krajinski park Ljubljansko barje, se v projektu poleg puščavnika ukvarjajo predvsem z divjo orhidejo loeselovo grezovko, z metuljema strašničnim mravljiščarjem in barjanskim okarčkom, kačjim pastirjem koščičnim škratcem, želvo močvirsko sklednico in dvoživko hribskim urhom. »V zadnjih 10, 20 letih opažamo izrazito krčenje vlažnih ekstenzivnih travnikov. Številne živalske in rastlinske vrste, ki so vezane na to življenjsko okolje, so se znašle v neugodnem položaju. Nekatere so celo na robu izumrtja,« je dejala Anja Oven in dodala, da so glavne projektne aktivnosti osredotočene na izboljšanje stanja stanja živalskih in rastlinskih vrst in treh habitatnih tipov – travnikov z modro stožko, nižinskih ekstenzivno gojenih travnikov in bazičnih nizkih barij.