Angleži so se šele tretjič prebili v polfinale (prejšnja v letih 1968 in 1996) so izgubili, zato so si želeli premierni nastop v finalu, ki ga na največjih tekmovanjih čakajo že 55 let: takrat so na domačem SP 1966 v finalu premagali Zahodno Nemčijo. Za Dance je to že četrti preboj med evropsko četverico, ob dveh polfinalnih izpadih pa se najraje spominjajo Švedske 1992, ko so v zadnjem trenutku – igralci so prišli z dopustov – nadomestili politično sankcionirano Jugoslavijo in senzacionalno postali prvaki. A to je bila pred tokratnim obračunom na Wembleyju tudi edina prednost Skandinavcev: večina strokovnjakov je dajala prednost gostiteljem, ki so na petih tekmah štirikrat zmagali in enkrat izgubili (gostje dva poraza in tri zmage), uspešnejši so bili na dosedanjih 35 medsebojnih tekmah (13 zmag, po pet porazov in remijev), tržna vrednost njihovih igralcev je kar 1,26 milijarde evrov (največ v Evropi), tekmečevih le 311 milijonov evrov...
Ljubitelji stav so pred polfinalnimobračunom zagotovo vplačali denar na končni izid 1:0. Od leta 1979 sta se namreč reprezentanci na Wembleyju pomerili kar sedemkrat, vedno pa je bil končni izid 1:0 – petkrat za Anglijo in dvakrat za Dansko. Tokrat je do takšnega izida prišlo v 30. minuti, na žalost domačih navijačev pa se je žoga znašla v mreži njihovih ljubljencev. Prosti strel z okoli 25 metrov je izvedel 21-letni Mikkel Damsgaard, fantastičen strel igralca Sampdorie pa je bil močan, natančen, neobranljiv in je končal tik pod prečko. Damsgaard je dosegel drugi gol na letošnjem EP – prvega proti Rusiji – in skupno že četrtega na svoji osmi reprezentančni tekmi. Sočasno je poskrbel, da je Anglija po petih tekmah brez prejetega gola (edina na tem tekmovanju, Danska jih je dobila pet) le kapitulirala.
Danski kapetan Simon Kjaer dosegel avtogol
Le osem minut kasneje se je Raheem Sterling sam znašel tik pred danskimi vrati, a je Kasper Schmeichel odlično posredoval in preprečil izenačenje. A tega ni mogel storiti le minuto kasneje, ko je Bukayo Saka natančno podal z desne strani, v dvoboju s Sterlingom pa je žoga danskega kapetana Simona Kjaera na tleh zadela v telo iz neposredne bližine in se odbila v lastno mrežo. To je bil že enajsti avtogol na Euru 2020, kar je rekord v zgodovini tovrstnih tekmovanj. V prvi polovici drugega polčasa je ritem v danski igri precej padel, zato se je selektor Kasper Hjulmand v 67. minuti istočasno odločil kar za trojno menjavo. Le nekaj minut pozneje je angleški kapetan Harry Kane padel v danskem kazenskem prostoru in mnogi so pomislili na najstrožjo kazen. Toda pregled s tehnologijo VAR je nazorno pokazal, da je Kane naredil prekršek v napadu in sam padel.
V zaključku tekme so Angleži krenili v popolno ofenzivo, tekmeci pa so se bolj ali manj zgolj branili. Toda do spremembe izida ni prišlo – kljub skoraj sedemminutnemu sodnikovemu dodatku – in jasno je bilo, da se že sedma od skupno 14 tekem v izločilnih bojih letošnjega prvenstva ne bo končala po rednem delu. V podaljških je imel angleški selektor Gareth Southgate (to je bila njegova 60. tekma v tej funkciji) na razpolago še kar pet menjav, njegov danski kolega Kasper Hjulmand pa zgolj eno. Gostitelji so očitno terensko premoč kronali tik pred koncem prvega podaljška, ko je nizozemski sodnik Danny Makkelie po preigravanju Raheema Sterlinga v kazenskem prostoru in prekrškom nad njim pokazal na belo točko.
Kane zgrešil enajstmetrovko
Prekršek je potrdila tudi tehnologija VAR, najstrožjo kazen pa je izvedel kapetan Harry Kane. Danski vratar Kasper Schmeichel je odlično posredoval in obranil njegov strel, toda Kane je prišel do odbite žoge in jo poslal v dansko mrežo. V drugem podaljšku so Angleži, zadovoljni z minimalnim vodstvom, nekoliko umirili ritem igre in čakali na zadnji sodnikov žvižg. In ko se je Nizozemčeva piščalka še zadnjič oglasila, je to pomenilo, da se je Anglija prvič v svoji sicer bogati nogometni zgodovini uvrstila v veliki finale evropskega prvenstva, v katerem se bo v nedeljo ob 21. uri pomerila z Italijo, ki je bila v polfinalu uspešnejša od Španije.
