Ljudem ni vseeno

Med vsakoletnim čiščenjem struge Ljubljanice v središču našega glavnega mesta so v začetku tega tisočletja številni radovedneži z mostov opazovali, kaj vse so potapljači privlekli iz vode. Neverjetno. Kolesa, klopi, stoli, stare ponve, razbiti krožniki, pokvarjen televizor, polovica pralnega stroja… vse to se je kopičilo na velikem kupu na obrežju. Vsakokrat je množica gledalcev glasno ogorčeno vzdihnila, ko so potapljači privlekli na plano kakšen nov polomljen predmet. Pa se je eden od potapljačev jezno obrnil proti množici in glasno zagodrnjal: »Pa kaj se čudite? Saj to ste ja vi zmetali v vodo. Saj ne mislite, da to mečejo stran neki drugi!«