Začetek in konec etape sta bila za kolesarje neznanka, saj sta kraja Sorgues in Malaucene prvič v zgodovini gostila start in cilj etape dirke po Franciji. A to ni bilo tisto, zaradi česar so vsi gledalci komaj čakali na enajsto etapo 108. dirke po Franciji. Kakopak da ne, če pa je trasa vsebovala vzpon na sloviti Mount Ventoux, in to ne le enkrat, ampak kar dvakrat. »To je mitski vzpon. Ne smemo ga prevečkrat uvrstiti na traso dirke, da se ga gledalci ne navadijo preveč,« je o osamelem orjaku v Provansi dejal direktor dirke Christian Prudhomme. Vzpon, ki je na dirki po Franciji spisal že številne zanimive zgodbe. Zadnja izmed njih je tista iz leta 2016, ko je takrat v rumeno odeti Chris Froome nekaj sto metrov zaradi tehnične okvare na kolesu celo pretekel. Vse za čim manjšo izgubo časa.
Kaj vse je v preteklosti že ponudil ta 1910 metrov visoki gigant, so se zavedali tudi v taboru Emiratov. »Ne smemo si privoščiti slabega dne. Branili bomo rumeno majico, če pa se ponudi priložnost za napad, jo bomo izkoristili. Na Touru šteje vsaka sekunda,« je pred etapo povedal Andrej Hauptman, ki iz avtomobila ekipe UAE Emirates v vlogi športnega direktorja odlično vodi Tadeja Pogačarja k ubranitvi lanske zmage.
Če je to slab dan, naj jih bo v prihodnje še veliko
Tokratni Mount Ventoux ni postregel z nikakršno takšno zgodbo, kot jo je pred petimi leti, je pa dokazal, da je tudi Tadej Pogačar zgolj človek in ne more odgovoriti na vsak napad nasprotnikov. Ko so se kolesarji drugič vzpenjali na znameniti klanec, je v skupini kapetanov napadel Danec Jonas Vingegaard, ki je po odstopu Primoža Rogliča prevzel vlogo kapetana Jumbo-Visme. Pogačar je bil edini, ki je lahko pokril njegov napad, a je kmalu odrezalo tudi njega. Danec si je pred Slovencem do vrha vzpona privozil več kot pol minute prednosti in se je virtualno preselil na drugo mesto v skupnem seštevku.
A etape še ni bilo konec. Kolesarje je čakal še dolg vratolomen spust, kjer so se hitrosti povzpele tudi do 100 kilometrov na uro. Novi kapetan v črno-rumenem dresu pri velikih hitrostih ni bil najbolj spreten in skupinica s Pogačarjem (ob njem sta bila še Richard Carapaz in Rigoberto Uran) je Danca ujela še pred ciljno črto, tako da bistvenih sprememb v skupnem seštevku ni bilo. Odpadel je le Avstralec O'Connor, ki se je v nedeljo prebil na drugo mesto, a je danes padel na peto.
Tadej Pogačar: Bilo je težko
»Vedel sem, da moram ostati miren in najti pravi ritem. Ni bilo več daleč do vrha in ohraniti sem želel dokaj dobre noge, da bi pritiskal na spustu. Dobro nam je šlo, vseeno je to dober dan zame,« je povsem mirno v cilju razlagal Tadej Pogačar, ki je bil zelo zadovoljen, da ni izgubil nobene sekunde. O samem vzponu pa je povedal: »Bilo je težko. Ritem na zadnjem vzponu je bil zelo hud, potem pa je napadel Vingegaard in nisem mu mogel slediti do vrha. Bilo je malce preveč zame, a ohranil sem dovolj energije, da smo ga lahko na spustu ujeli.
Sprinter ali hribolazec?
Čeprav se napad Vingegaarda v zaključku etape ni posrečil, so pri nizozemski ekipi dan vseeno sklenili z nasmehom. Zanj je poskrbel vsestranski Wout Van Aert, ki je bil najmočnejši v močni ubežni skupini, za solo napad pa se je odločil že kmalu po začetku drugega vzpenjanja na Mount Ventoux. To ne bi bilo nič posebnega, če se Belgijec ne bi še v ponedeljek boril tudi za zmago v ciljnem sprintu glavnine, ko je zasedel celo drugo mesto.
Tokrat se je odpeljal vsem na vzponu in prišel do svoje četrte etapne zmage na Touru, vse svoje do sedaj je dosegel v sprintu glavnine. »Enostavno sem brez besed. Nisem pričakoval, da bi lahko dobil takšno etapo, vendar sem že po ponedeljkovi etapi verjel v zmago. Ekipo sem prosil za dovoljenje za spust v beg. To je moja največja zmaga v dosedanji kolesarski karieri, saj gre vendarle za mitski klanec,« se je v cilju na široko smejalo Belgijcu Woutu Van Aertu, ki bo že jutri lahko lovil novo zmago. Tokrat v sprintu glavnine, saj je na sporedu ravninska etapa.
