Glavni način za doseganje čiste vode v naravnih bazenih so rastline in mehanski filtri. Naravna kopališča so razdeljena na plavalni in regeneracijski del, v katerem so zasajene rastline, ki sproščajo v vodo kisik, nase pa vežejo nečistoče. Gre torej za precej kompleksne ekosisteme, ki od lastnika in uporabnikov zahtevajo vsaj osnovno znanje biologije in ekologije, pa tudi strog preventiven pristop k zagotavljanju kakovosti plavalne vode.
Vodo čistijo rastline …
Naravni bazeni so razdeljeni na dva dela, ki sta si po površini podobna ali pa je regeneracijski del celo večji od plavalnega. Najmanjša velikost naravnih bazenov je okrog 50 kvadratnih metrov, saj polovica površine odpade na regeneracijo, večje količine vode pa so tudi lažje obvladljive v smislu zagotavljanja čiste vode. Plavalni del bazena ima pogosto bolj formalen videz z ravnimi linijami, stopnicami in ploščicami, po možnosti tudi z osvetlitvijo. Regeneracijski del je bolj divji; v njem so posajene rastline, robovi so urejeni tako, da spominjajo na naraven ribnik. V tem delu, ki je globok le do pol metra, se voda segreva, filtrira in čisti. Rastline sproščajo v vodo kisik, ki preprečuje razvoj alg, ali pa nase vežejo nečistoče iz vode. Čistilno funkcijo imajo rastline, kot so trstika in rogoz, v zasaditev pa se po želji vključi tudi okrasne vodne rastline.
… pa tudi filtrirni sistem in uporabniki
Voda v naravnem bazenu se prečiščuje tudi skozi mehanske filtre, kjer se na sita ulovijo nečistoče in morebitne alge. Voda se giblje od posnemalnika do peščenih filtrov ali sit, skozi filtre za fosfate in skozi UV-svetlobo, nato pa se vrača nazaj v bazen. Med letno sezono moramo iz bazena odstranjevati listje in nečistoče, za kar se uporablja klasične lovilne mrežice in sesalnike. Uporabljamo lahko ročne sesalnike ali samodejne robotske, vsekakor pa je priporočljivo bazen čistiti enkrat na teden. Redno vzdrževanje je pri naravnih bazenih še toliko bolj pomembno in nujno, saj je ob porušenem ravnovesju pot do čiste vode počasnejša kot pri klasičnih bazenih. Vode v naravnih bazenih ne moremo »šokirati« z večjimi količinami kemikalij, s katerimi bi še dodatno škodovali bazenskemu ekosistemu. Ustrezno kakovost vode se doseže s počasno kombinacijo čiščenja, filtriranja, delovanja mikroorganizmov in previdnejše uporabe. Naravni bazeni so z vodo napolnjeni tudi pozimi, ko se bazen pripravi na mirovanje. Zaključek sezone oziroma priprave na otvoritev lastniki običajno prepustijo profesionalnim izvajalcem, ki rastline porežejo in zredčijo na primerno gostoto, ustavi se delovanje filtrov in opravi druga vzdrževalna dela.
Sožitje s floro in favno
Čistočo v bazenih podzavestno povezujemo s turkizno modro barvo. Naravni bazeni so zeleni, a voda v njih je čista in ustreza vsem merljivim parametrom. Na javnih naravnih bazenih se kakovost vode preverja z istimi meritvami kot pri običajnih bazenih. Da so naravni bazeni primer sožitja med človekom in živalmi, se zdi marsikomu nesprejemljivo, ljubitelji narave pa v souporabi običajno uživajo. Prisotnost vodnih žuželk, pupkov in kakšne žabe v smislu kakovosti plavalne vode načeloma ne predstavlja težav, takšna plavalna voda pa je za kožo zagotovo primernejša kot klorirana. Naravni bazeni so primerljivi z naravnimi kopališči na rekah in jezerih – s to razliko, da v naravnih bazenih ni težav s komarji, saj se voda zaradi filtriranja giblje in ličinke komarjev se ne razvijejo.
Veliko dela za neprimerljivo izkušnjo
S plavalnimi ribniki je povezanih kar nekaj predsodkov. Če od plavalnega bazena pričakujemo bleščeč objekt v turkizni barvi, z ravnimi robovi in značilnim vonjem po kloru, je naravno okolje naravnega bazena kar velik preskok. Druge odvrne souporaba bazena z drugimi živimi bitji, tretje pa bolj strma učna krivulja in obsežnejše vzdrževanje. O naravnih bazenih si lahko mnenje ustvarite tudi sami. Po naših informacijah se bomo lahko v prihajajoči sezoni v Sloveniji kopali vsaj na štirih javnih naravnih kopališčih. Na severu je v Radljah ob Dravi velik naravni vodni park, na severozahodu Slovenije jih najdemo pri turističnih ponudnikih na Bledu in Ljubnem, na jugovzhodu pa v bližini Črnomlja.
