Nabor baterijskih naprav je namreč izjemen in ni orodja, ki ga ne bi našli v baterijski različici. Vrtalniki, vijačniki, ročne, krožne in verižne žage, kotne brusilke, vrtno orodje in drugo orodje za vse namene. Za nekatere naloge so kabelske električne naprave kljub ponudbi baterijskih še vedno boljša izbira. Pri nakupu pomislite tudi: če iščete žago ali brusilni aparat za uporabo v delavnici, boste imeli manj skrbi pri klasičnem električnem napajanju.
Volti, vati, amperi …
Baterijsko orodje je na voljo v različnih voltažah: najpogostejše so naprave z 12, 18 in 20 V baterijami, nekatere baterijske žage in kosilnice pa celo 36 in 40 V. Če nekoliko poenostavimo, pomeni več voltov večjo napetost oziroma večjo moč, pa tudi krajšo avtonomijo baterije. Vrtalniki z 20 in več volti so zmožni udarnega vrtanja v les in beton, a baterija z enako kapaciteto bo izpraznjena bistveno prej kot pri 12 ali 18 V sistemu. Ker lahko na eni napravi uporabljamo samo baterije ene napetosti, je za marsikaterega uporabnika bolj primeren nakup lahke in priročne 12 V baterijske naprave za vijačenje, za vrtanje v beton pa ohrani električni udarni vrtalnik. Druga pomembna oznaka baterijskega sistema so amperske ure (Ah); večja številka pomeni daljši čas delovanja, a tudi daljše polnjenje in večjo težo. Baterija s kapaciteto 3 Ah ima z pol manjšo kapaciteto kot 6 Ah baterija, polnjenje je bistveno hitrejše, cena pa približno tretjino nižja. Izbira naj bo prilagojena načinu dela – dve bateriji nižjih kapacitet sta lahko v določenih primerih boljša izbira kot ena zelo zmogljiva, ki se zlepa ne napolni, ob tem pa zaradi teže ovira pri udobnem delu.
Manj znamk, manj sitnosti
Pri kupovanju baterijskega orodja svetujemo, da se osredotočite na enega proizvajalca. Sicer boste imeli sčasoma v lasti več baterij različnih kapacitet, različne polnilnike in naprave, zaradi poznavanja znamke pa bo tudi nakup novih naprav lažji. Z več baterijami smo pri delu neodvisni od polnjenja, izbira hitrih, dvojnih ali avtomobilskih polnilnikov pa naredi delo še bolj tekoče. Pri uporabi ene znamke je praktično tudi, da imamo manj skrbi z iskanjem pravega polnilnika, v primeru okvare akumulatorja ali nepričakovane izpraznitve imamo na voljo drugega. Slaba stran zaupanja eni znamki je težavna menjava sistema. V prvi sistem smo v obdobju nekaj let verjetno vložili precej denarja in obsežen nakup primerljivega konkurenčnega sistema predstavlja velik znesek za enkraten nakup. Realnejša možnost je postopen prehod na nov sistem baterijskih naprav, kar pa s seboj prinese dvojne baterije in polnilnike. Naš nasvet je, da pri nakupu vedno najprej pogledate, kaj ponuja proizvajalec, ki ga že uporabljate. Če v ponudbi ne najdete ustrezne naprave, preverite pri konkurenci, vsekakor pa se izogibajte nekritičnemu kupovanju baterijskih naprav desetih različnih proizvajalcev zgolj na osnovi akcijske cene ali trenutne razpoložljivosti. Polna delavnica baterij in polnilnikov bo v nekaj letih sama po sebi dovolj zgovorna.
Shranjevanje podaljša življenje
Sodobno baterijsko orodje poganja litij-ionska tehnologija (Li-ion). Te baterije so daleč nad nekdanjimi nikelj-kadmijevimi, ki so imele manjšo kapaciteto in so bile občutljive za vse možne vplive. Li-ion baterije nimajo spominskega učinka in jih lahko polnimo tudi pred popolnim izpraznjenjem, shranjujemo jih lahko brez obnavljanja napolnjenosti, ob neuporabi pa se praznijo zelo počasi. Nove baterije ne potrebujejo podaljšanega prvega polnjenja, temveč jih lahko takoj normalno uporabljamo. Glavna težava baterij (ne zgolj tehnologije li-ion) je padanje kapacitete s starostjo celic. Po letu ali dveh bomo verjetno že lahko opazili zmanjšano avtonomijo pri delu, več kot tri leta stare baterije pa imajo običajno že tako zmanjšano kapaciteto, da to vpliva na tekoče delo. Staranje baterijskih celic najbolj upočasnimo s pravilnim shranjevanjem. Optimalna temperatura za shranjevanje je okrog 15 °C. Pozimi jih zato ne puščamo v neogrevanih garažah in delavnicah, poleti jih ne izpostavljamo soncu. Pri delu na terenu bodimo poleti posebno pozorni na puščanje akumulatorjev ročnega orodja v vozilu, kjer se temperature poleti dvignejo čez 40 °C.
