V sklopu projekta LAS za razvoj podeželja in ob podpori partnerjev občine Kamnik in zeliščarice Sabine Grošelj in njenega podjetja Vrt zdravilnih rastlin je ponovno zaživel zeliščni vrt mekinjskega samostana. Kot je ob druženju za samostanskim obzidjem povedala direktorica Javnega zavoda Mekinjski samostan Irena Gajšek, bodo z zeliščnim vrtom zdaj zaokrožili celotno zgodbo samostana, ki jo bo predstavljala njihova blagovna znamka Doroteja. »Uredili smo muzej, oživili zeliščni vrt in s pomočjo Sabine Grošelj bomo lahko blagovno znamko Doroteja zdaj tudi še razširili,« je povedala Gajškova in omenila, da je bila opatinja Doroteja Sidonija Gallenberg, ki je v samostanu živela med leti 1706 in 1725, tudi sama zeliščarica in zdravilka za lokalno prebivalstvo. »Prav znanje in vrline razsvetljene mekinjske opatinje želimo prenesti nazaj v samostan. Želimo, da samostan postane središče znanja, kot je bilo včasih. Prav zgodbo klaris in Doroteje želimo oživiti in prepričana sem, da nam bo Grošljeva pri tem pomagala.«
Vrt, ki napaja z energijami
Uršulinke, ki so po klarisah prevzele samostan, tako lepega odnosa kot njihove predhodnice do samega vrta niso kazale. Posledično je ta postal zanemarjen, prav tako je bilo treba energije, o katerih tako rada pripoveduje tudi energetska terapevtka Sabina Grošelj, ponovno poiskati. »Za samostanskim obzidjem me je pričakal zanemarjen travnik, teren je bil izredno neraven. Občasno je tu in tam cvetela kakšna vrtnica. Celoten vrt je bil brez oblike, pravih linij. Problem pri oblikovanju vrta je bila tudi razlika treh metrov med stavbo samostana in obzidjem po vsej dolžini,« je hitela pripovedovati Grošljeva in dodala, da se je za vrt odločila uporabiti obliko križa. »V sredini bi morala stati fontana. Ker nismo dobili potrebnega soglasja, smo postavili ptičjo kopel,« je povedala sogovornica in iskreno dodala, da so jo pri oblikovanju vodile lepe nebeške energije. S postavljenimi kamnitimi angelčki znotraj gredic je snovalka vrta priklicala nazaj nekoč že močno prisotne lepe energije. »Z zelišči in živili delam na poseben način, da ohranjajo ali celo pridobivajo visoke vibracije. Ljubezen in hvaležnost sta frekvenci, ki delata temu v prid,« še razloži.
Vrtnica ostaja rdeča nit vrta
Vrt je razdeljen na štiri dele. Na enem se bohotijo trajne zeliščne rastline, na drugem rastejo semenčnice, na tretjem zelenjava, na četrtem si lahko ogledate lipo, pod njo pa bo ob večjih dogodkih ali delavnicah postavljena tudi manjša stojnica, na kateri boste našli različne izdelke iz rastlin, ki rastejo na vrtičku. Letošnje vremenske razmere so bile tudi za vrtnarje zelo zahtevne, za večja fizična dela sta na pomoč priskočila delavca javnih del. »Ko smo želeli saditi in sejati, je bila zemlja še mrzla, pred dnevi nas je doletela še toča, pred tem tudi suša in izredno visoke temperature,« je povedala direktorica zavoda, zeliščarica pa je dodala, da je bil izbor rastlin za nekoč čudovit baročni vrt tudi manjši izziv. »Vodilo vrta ostaja kraljica, vrtnica. Tu so bile od nekdaj in sama se jih le razsadila po vrtu. Med njimi je tudi nekaj posebnih sort in čeprav se z njimi ukvarjam že dolgo časa, sem se z nekaterimi srečala prvič. Veliko je tudi sort, ki jih bomo uporabili za kozmetiko,« razloži sogovornica in izpostavi tudi druge rastline, iz katerih bodo pod blagovno znamko Doroteja izdelovali mila, mazila, rožne sirupe, čaje in vse druge zvarke. »Ker je vrt šele v nastajanju – zanimivo ga je opazovati in spremljati rastline, ki so bile posejane od prej in zdaj ponovno prihajajo na dan – bomo za potrebe delavnic manjkajoče rastline prinesli iz mojega vrta,« je še povedal sogovornica.
Mekinjski samostan postaja zadnja leta vse bolj priljubljena točka srečevanja ne le za Kamničane in druge okoliške prebivalce. Samostanske celice, v katerih lahko tudi prespite, so po besedah direktorice tudi v letošnji sezoni izredno tržno zanimive. »S samostanskim vrtom bomo pridobili še eno lokacijo za poroke in, če gre verjeti na besedo Sabine Grošelj, ima kamnita klopca sredi parka prav posebno moč,« pove Irena Gajšek in hkrati tudi v imenu zeliščarice povabi že na jesensko oziroma zimsko delavnico, na kateri bodo obiskovalci sodelovali pri sušenju zelišč in predelovanju teh v najrazličnejše izdelke. »V sklopu samostana – mesta srečevanj se pripravlja tudi muzej sester uršulink,« je še pogovor med opojnim vonjem vrtnic, ki se uporabljajo tudi za dekoracijo samostana, zaključila direktorica zavoda.
