Ob propagandi vladajoče oblasti za pridobitev naklonjenosti javnosti noveli zakona čutim, kot da v naši državi živijo povsem nebogljeni državljani, ki jim lahko rečeš kar koli, pa je to zanje povsem dovolj, saj sami tako ne znajo nič razmišljati. Če pa oblastna struktura še doda, da so nekje ob vodi dopustili privatno vilo, kar po novem ne bi bilo več mogoče, je to le še jagoda na vrhu torte za spreobrnjenje množice, da veljavni zakon ni dober in da je edina prava rešitev predlagana novela zakona. Govorjenje oblastne strukture kar tako počez, medtem ko strokovna javnost opozarja na slabosti, ki jih prinaša novela zakona, žali volilce v tej državi.
Če je bila na podlagi veljavnega zakona zgrajena privatna vila, kjer je sicer ne bi smeli dopustiti, potem je to problem delovanja naših vlad, če so dopustile take primere. Po sedanjem zakonu namreč izjeme za zoženje priobalnega zemljišča za potrebe posegov v prostor sprejema vlada z uredbo. Z novelo zakona pa ne bi bile več možne samo izjeme za zoženje priobalnega zemljišča, ki jih sprejme vlada, temveč bi se dopustilo objekte javne rabe, ki pa niso le vsem dostopni objekti, ki jih navaja propaganda (otroška igrala, čolnarne…), temveč se med objekte javne rabe uvrščajo tudi hoteli, trgovski centri, garažne hiše…, ki pa so dostopni tistim, ki imajo denar. Z novelo zakona se bistveno širijo možnosti pozidave priobalnih zemljišč, saj pozidave priobalnih zemljišč ne bi bile več le izjeme z odobritvijo vlade.
Poleg tega novela zakona omogoči tudi gradnjo enostavnih objektov, med te pa sodijo tudi ograje. Če se bo na priobalnih zemljiščih dopustilo postavljanje ograj, bo dostop do obale onemogočen. Spomnim se pogovorov z ljudmi iz kapitalističnega sveta, ki so hvalili dostopnost do naših rek, jezer, morja, medtem ko je pri njih le redkokje omogočen javni dostop do obale. Zloženka, ki so jo vodilne stranke vladajoče oblasti posredovale gospodinjstvom, med drugim govori tudi o trajnostnem načinu približanja vode in narave ljudem, kar pa ni združljivo z ograjevanjem.
Zloženka tudi navaja, da bo o posegih v priobalnem pasu odločala stroka, politika pa bo po novem izvzeta. Ob tem je treba opozoriti na to, da se na žalost tudi dogaja, da politika stroko sili v odločitve za doseganje svojih ciljev, tako da politika ni povsem izvzeta, je le manj na očeh javnosti.
Zloženka še pravi, da novela zakona prinaša več denarja za poplavno varnost in vzdrževanje vodotokov, obenem pa tudi svari, da če zakon ne bo uveljavljen, obstaja velika bojazen za poplavno ogroženost v več delih države. To pa je povsem sprevrženo obnašanje, saj bi oblast lahko sprejela novelo zakona brez spornih določil, da bi poskrbela za poplavno varnost. Pogojevanje dobrohotnosti s sprejemom spornih določil je sprevrženo ravnanje. Treba pa je tudi opozoriti na spornost postopka sprejemanja novele zakona – ob kratki javni obravnavi in po hitrem postopku, na kar sta opozorila varuh človekovih pravic ter stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike. Bistvene spremembe v besedilo zakona so bile vnesene šele po skrajšani, zgolj 14-dnevni javni razpravi.
Zakon v trenutni obliki ni bil v javni razpravi in tako splošna javnost in stroka nista imeli možnosti, da se odzoveta na predlagane spremembe. Izkoristimo izborjeni referendum, ki nam daje možnost, da povemo, da nam je mar za našo vodo ter za ohranitev nepozidanih in neograjenih obvodnih zemljišč.
Danica Hren, Hajdina
