Kapetanu Edu Muriću in soigralcem predvsem ni stekel met za tri točke, tudi nasprotnik pa se je izkazal z izredno čvrsto in nepopustljivo igro. A kljub temu zmaga Slovenije v nobenem trenutku ni bila pod vprašajem, največ skrbi pa pred današnjim finalom proti Litvi ali Poljski ob 18.30 povzroča poškodba Vlatka Čančarja, ki si je sredi tretje četrtine zvil gleženj in na parket nato ni več stopil.
»Venezuela je znana po agresivni obrambi, ki je pogosto na meji prekrška. Igrajo precej grobo, na kar se bomo morali privaditi,« je pred današnjo tekmo poudarjal slovenski organizator igre Aleksej Nikolić, njegove besede pa so se hitro potrdile. Venezuela je namreč od samega začetka igrala izredno fizično in trdo, pogosti so bili tudi udarci po glavi, a vse v žaru borbe. Slovenija je imela s takšnim stilom košarke nemalo težav, zato se v prvem polčasu ni uspela odlepiti, kot se je proti Angoli in Poljski. V prvi četrtini je nasprotnik, pri katerem je z 204 centimetri najvišji posameznik Windi Graterol, prišla do kar petih skokov v napadu, kazale pa so se razpoke v obrambi igre zasedbe selektorja Aleksandra Sekulića, saj je Venezuela prihajala do številnih lahkih točk iz vtekanj slovenskim košarkarjem za hrbet. Evropske prvake je tokrat na cedilu pustil met za tri, saj so v prvem polčasu zadeli vsega trikrat iz 12 poizkusov, vse pa se je v napadu vrtelo okoli Luke Dončića. Zvezdnik Dallasa je v prvih šestih minutah zadel ali asistiral pri 15 od 17 točk Slovenije, odlično pa je sodeloval tudi z Mikom Tobeyjem in že do polčasa zbral osem asistenc. A tudi Dončić je imel kar nekaj težav proti agresivni in nepopustljivi igri nasprotnika, ki je ob polčasu zaostajal za vsega sedem točk.
Če je Sekulić v prvih 20 minutah pogosto deloval zaskrbljeno, se je lahko nekoliko pomiril v drugem, saj je Slovenija v tretji četrtini dvignila raven igre in se odlepila na varno razdaljo. Izredno zaskrbljujoča stvar pa se je zgodila v 25. minuti. Tedaj je v borbi za žogo nerodno na gleženj stopil Vlatko Čančar, ki je za nekaj časa obležal na parketu, nato pa v očitnih bolečinah odskakljal na klop. Tudi ob igrišču se je 24-letni Koprčan zvijal od bolečin, kar je izredno zaskrbljujoč podatek. Slovenijo namreč jutri čaka finalni obračun, kjer bo pomemben prav vsak posameznik, še zlasti pa Čančar, ki je z 203 centimetri tretji najvišji posameznik v reprezentanci.
»Tekma je bila za nas zelo pomembna. Z zmago smo uresničili cilj in se prebili v finale. Dobro se bomo morali pripraviti in biti izredno motivirani, saj nas do olimpijskih iger loči le še ena zmaga. Venezuela je dokazala, da je odlična ekipa, ki igra fizično in agresivno. Pred drugim polčasom smo se dogovorili za nekaj popravkov v igri, ki so prinesle spremembe. Dobro smo brali njihovo obrambo in jih kaznovali. Z Luko Dončićem sva znova odlično sodelovala, z njim mi je v užitek igrati. Kot tudi z ostalimi soigralci. Resnično sem vesel, da sem dobil to priložnost,« je po tretji zmagi v Kaunasu povedal Mike Tobey.
Slovenija – Venezuela 98:70 (26:21, 48:41, 71:55)
Kvalifikacije za OI v Kaunasu, polfinale. Žalgirio Arena, gledalcev 3128, sodniki: Vazquez (Portoriko), Yu (Tajvan), Lanzarini (Italija).
Slovenija: Rupnik 6 (4-4), Nikolić 3, Prepelič, Murić 7 (2-2), Tobey 27 (2-2), Blažič 6, Hrovat 5 (3-3), Dimec, Dragić 12 (2-2), Čančar 6, Čebašek 3, Dončić 23 (11-6), selektor: Sekulić.
Venezuela: G. Vargas 2, Sojo 2, Cubillan 10, Chourio 16, J. Vargas 9, Bethelmy 3, Cisneros Sierra, Ruiz, Graterol 6, Guillent 3, Sifontes 3, Carrera 16 (3-3), selektor: Duro.
Prosti meti: Slovenija 24-19, Venezuela 3-3. Met za dve točki: Slovenija 40-23, Venezuela 30-17. Met za tri točke: Slovenija 28-11, Venezuela 44-11. Skoki: Slovenija 50 (34 + 16), Venezuela 31 (21 + 10). Osebne napake: Slovenija 15, Venezuela 27.
Igralec tekme: Mike Tobey (Slovenija).
Semafor: 10:6 (4. minuta), 21:15 (8), 33:26 (13), 44:34 (17), 57:44 (23), 67:47 (28), 77:57 (33), 89:65 (38).
