V največjem ameriškem kompleksu v Afganistanu ni več ameriških vojakov. Še zadnji so včeraj zapustili oporišče Bagram 40 kilometrov severno od Kabula, ki je bilo simbol dvajsetletne vojaške prisotnosti ZDA v državi in kjer so se pisale odmevne zgodbe od obiskov predsednikov do škandalov z mučenjem zapornikov. Danes bodo Bagram slovesno predali v upravljanje afganistanski vladi. Njena vojska bo poslej zadolžena za njegovo upravljanje in obrambo pred talibani, ki so v ofenzivi in zavzemajo številna okrožja po državi.
Z izpraznitvijo (letalskega) oporišča uradno še ni dokončan napovedani ameriški vojaški umik iz Afganistana, ki ga je predsednik Joe Biden obljubil do 11. septembra. Ugiba pa se, da bi ZDA lahko pohitele in dokončanje umika razglasile že jutri, ko bodo praznovali dan neodvisnosti. Tak korak so v teh dneh že izpeljale nekatere zavezniške države, denimo Italija in Nemčija. Vsekakor pa je v odhodu iz Bagrama vsaj veliko simbolnega konca najdaljše ameriške vojne v zgodovini, v kateri so sodelovale tudi številne zaveznice, tudi Slovenija. Iz oporišča je namreč ameriška vojska usklajevala vse vojaške operacije in logistiko za vso misijo v Afganistanu.
Zraslo je mesto za 10.000 ljudi
V Bagramu je oporišče zraslo že med hladno vojno, ko so tam zgradili letališče. Sovjeti so iz kompleksa zagotavljali zračno podporo svojim enotam med okupacijo v 80. letih. Po ameriškem napadu na Afganistan leta 2001 zaradi terorističnih napadov Al Kaide, ki so ji talibani dajali zatočišče, so ga prevzele ZDA. Newyorški gasilci in policisti so nekaj dni po pregonu talibanov iz Kabula tam zakopali ostanek porušenega newyorškega Svetovnega trgovinskega centra.
Z leti je Bagram prerasel v pravo mesto z možnostjo bivanja 10.000 vojakov in s trgovinami, fitnesi in restavracijami z ameriško hitro prehrano. Popravili so staro letalsko stezo in zgradili še eno, dolgo skoraj 500 metrov.
Bagram je bil tudi lokacija enega od tajnih zaporov Cie, kjer so zapornike mučili. Leta 2012 pa so v državi izbruhnili protesti, ko je prišlo na dan, da je ameriška vojska po lastnih navedbah pomotoma zažgala korane in drugo versko gradivo iz zapora Parwan, ki je zrasel iz Ciinega tajnega zapora. Kmalu po protestih so ZDA upravljanje zapora prepustile afganistanskim silam.
Talibani zadovoljni, Biden tvega
Odmevi na ameriški umik iz Bagrama so bili včeraj različni. Talibani, ki ves čas nasprotujejo prisotnosti tujih sil v državi, so ga pozdravili in označili za »pozitiven korak«. Odziv je razumljiv tudi zato, ker po mnenju večine analitikov odpira pot njihovemu vojaškemu napredovanju, ki se sicer stopnjuje že od Bidnove napovedi dokončnega ameriškega umika. Za Bidna odločitev predstavlja tveganje, če bo v Afganistanu zavladal kaos. Zanjo se je odločil kljub drugačnim nasvetom, naj počaka vsaj na kak dosežek v pogajanjih talibanov in afganistanske vlade na katarskih pogajanjih o prihodnji ureditvi države. Precej manj zadovoljni afganistanski predsednik Ašraf Gani je prejšnji teden v Washingtonu zgovorno dejal, da se bo morala zdaj vlada v Kabulu »ukvarjati s posledicami« ameriškega vojaškega umika. Najvišji ameriški poveljnik v državi general Austin Miller pa je ta teden dejal, da je državljanska vojna v Afganistanu »vsekakor scenarij, ki si ga je mogoče predstavljati«. Vrh vojske je umiku večinoma nasprotoval.
Čisto vsi ameriški vojaki sicer ne bodo odšli, kakšnih 650 jih bo ostalo in varovalo diplomatsko okrožje v Kabulu in skupaj s turškimi enotami tamkajšnje letališče. ZDA naj bi imele pri roki tudi zmogljivosti za napade na teroristične skupine v Afganistanu od zunaj. Talibani so se sicer v dogovoru, sklenjenem še pod prejšnjim predsednikom Donaldom Trumpom, zavezali, da ne bodo dovolili, da bi teroristične skupine delovale na ozemlju pod njihovim nadzorom, če se ZDA umaknejo. ba, agencije
