Do jutri bo v Ljubljani potekal Ljubljana Street Art Festival, ki je ljubiteljice in ljubitelje ulične umetnosti razveselil s številnimi dogodki, gosti, predavanji, razstavami, koncerti, delavnicami, novimi umetninami… Tako se je bilo mogoče udeležiti ture po grafitih v Šiški, otroci iz vrtca Vodmat so pod mentorstvom Siniše Simšiča spoznavali sporočilno moč grafitov, medtem ko je španski umetnik Escif v Ulici prekomorskih brigad ustvaril stensko poslikavo. Upodobil je medvedka, ki so ga sprva naslikali otroci iz vrtca Vodmat, zraven pa napisal »Ograja mora past!«.

Oglasni prostor za umetnike

Med predavatelji je bil tudi pisatelj, kurator in fotograf R. J. Rushmore, ki je razložil, kako se je prezentacija grafitov in ulične umetnost v javnem prostoru spremenila, odkar je svet zajela pandemija in so se meje med fizičnim prostorom, spletom, dokumentiranjem in umetnostjo začele vse bolj zamegljevati. Rushmore je z več primeri iz ZDA pokazal, kako so se na nove razmere odzvali ulični umetniki, ki pa so resda imeli že pred tem publiko na internetu.

Kakšno moč imajo socialna omrežja, je ponazoril s primerom avstralskega umetnika Lushsuxa, ki je s pomočjo računalniškega programa že pred leti v smiselno celoto sestavil devet fotografij grafitov, tako da se je izpisal napis »What ever happened to street art on the street (kaj se je zgodilo z ulično umetnostjo na ulici, op.a.)«. Vsako od besed je pred tem fotografiral na devetih različnih zidovih po Avstraliji. »Nihče, ki je v živo videl kakšnega od teh zidov, ni mogel vedeti, kaj ti napisi pomenijo. Smisel so dobili šele, ko so bili objavljeni na instagramu,« je dejal Rushmore.

S pandemijo je javni prostor na internetu postal še pomembnejši. O tem priča po vsem svetu znana stvaritev Banksyja, ki je naslikal podganjo zabavo v kopalnici in pripisal: »Moja žena sovraži, če delam od doma.« Rushmoru se zdi fascinantno, da nihče razen Banksyja te poslikave ni videl v živo, a je vseeno požela svetovno slavo. Na podoben način so z javnostjo komunicirali še številni drugi umetniki, nekateri pa so nenadejano dobili prostor tam, kjer ga pred epidemijo niso mogli dobiti – na gromozanskih plakatnih mestih. »Ker podjetja niso mogla prodati oglasnega prostora, so ga donirala. Ko bodo korporacije z vrnitvijo ljudi na ulice spet pripravljene plačati za ta oglasni prostor, bi morali ljudje reči, da tega nočejo več,« je dejal.

Internet je vse bolj politični prostor

Razložil je, da se podobno kot ulični umetniki politično izražajo tudi drugi ljudje. Tako so med epidemijo nekateri na svoja vrata narisali mavrico, drugi na okna obesili napise v podporo zdravstvenim delavcem, tretji so zganjali hrup s tolčenjem ob kuhinjsko posodo, četrti so protestirali z balkonov, kot se je dogajalo v Sloveniji… »Tako lahko zasebni prostor postane tudi javni. Na instagramu se je pojavljalo vse več objav umetniških del in političnih mnenj. Torej ljudje niso nalepk lepili le na svoje domove in računalnike, ampak tudi na instagram na način, kot tega prej niso počeli. Upam, da se bo to nadaljevalo,« je dejal.

V času pandemije se je v ZDA in nato po vsem svetu razmahnilo gibanje Black Lives Matter, kar se je odrazilo tudi v ulični umetnosti. Po številnih mestih so se na cestah pojavili veliki napisi Black Lives Matter, ki pa jih v celoti ni bilo mogoče videti drugače kot s pomočjo drona ali satelita, zato so svojo moč dobili z objavami na internetu. »Poleg tega je šlo tudi za zavzemanje javnega prostora,« je dejal, medtem ko je bilo v času epidemije porast političnih grafitov mogoče zaznati tudi v Sloveniji.

Profesor za kulturologijo in raziskovalec na fakulteti za socialno delo Mitja Velikonja je na portalu Disenz v članku Covid, tovariš: grafiti pandemije izpostavil dve skupini političnih grafitov v času epidemije. Ena skupina neusmiljeno kritizira, kako se oblast spopada s krizo, druga pa »predlaga globalno in lokalno horizontalno solidarnost ter gradi konkretne utopije drugačnega, pravičnejšega sveta«. Velikonja je zapisal, da grafiti kričijo, kar je bilo do zdaj le zamrmrano – da v resnici obstaja le en boj (čeprav notranje zelo raznolik) proti oblastem, ki zlorabljajo epidemijo za lasten dobiček, povsem enako v številnih prejšnjih katastrofah.