S seznama programov in nalog ministrstva za infrastrukturo se bodo izvajali projekti železniškega vozlišča:

• gradnja tivolskega loka za neposredno povezavo primorske z gorenjsko progo,

• ureditev železniškega postajališča Črnuče,

• nova železniška proga Ljubljana–Kranj–Jesenice (1. faza),

• nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča (prestop vlak–LPP),

• integracija sistemov javnega potniškega prometa države in mesta.

Stroški izvedbe posameznih projektov niso navedeni. Izbora projektov ni potrdila stroka, pa tudi ne občani Ljubljane, kar ni v skladu z aarhuško konvencijo, ki jo je potrdila vlada. Dolg pa bomo odplačevali občani in državljani.

V Dnevniku je 30. 12. 2020 v rubriki Mislim svoje mesto Marko Peterlin zapisal: »Želim si, da bi si pomembna vprašanja zastavili odločevalci in skupaj z vpletenimi deležniki, strokovnjaki in javnostjo poiskali odgovore nanje, preden bi podpisovali pogodbe in memorandume.«

1. Ljubljansko železniško vozlišče

Čeprav se bliža dogradnja drugega tira Koper–Divača in dan, ko bo po sporočilu vlade skozi Ljubljano, pod njo ali okoli nje drvelo 281 vlakov na dan in prav toliko nazaj (vsake tri minute torej, če porazdelimo število vlakov na 24 ur), o rešitvi ljubljanskega železniškega vozlišča in poteku proge za tovorni promet ni usklajenega mnenja, še manj pa usklajene odločitve stroke in političnih veljakov.

Župan MOL Zoran Janković je že septembra 2018 povedal: »Drugi tir bi morali zgraditi ne le do Divače. Peljati ga morajo skozi Ljubljano in ga navezati z Avstrijo. V Ljubljani bi morali tire poglobiti, kar bi stalo dve milijardi evrov. To so moje sanje.«

»Na sestanku slovenskega premierja in predstavnikov vlade in gospodarstva je bila tema velika državna investicija v železniško infrastrukturo, gradnjo potniškega centra in celo poglobitev tirov,« smo izvedeli iz članka v Delu 25. 11. 2020 (Matevž Granda). Da so projekt poglobitve tirov na sestanku predstavnikov vlade in mesta potegnili iz naftalina, so poročala sredstva javnega obveščanja tudi decembra 2020.

S poglobitvijo tirov se ne strinja naš podžupan arhitekt in urbanist Janez Koželj, ki pravi, da je poglobitev tirov nestvarna utopija. Zavzema se za obvozno progo za tovorni promet, ki jo bo pač treba poglobiti. V zazidalnem načrtu sta globina in trasa predora za tovorno progo predvideni (Objektiv, 9. 1. 2021).

O ljubljanskem železniškem vozlišču pravi generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, da je treba urediti obvoznico za tovorni železniški promet in urediti regionalne proge za hitro povezavo z Ljubljano in s tem razbremeniti avtomobilski promet (Delo, 8. 3. 2021).

2. Tivolski lok

Na seznamu ministrstva za infrastrukturo je izgradnja tivolskega loka, ki bo povezal primorsko in gorenjsko progo pri Pivovarni Union v središču Ljubljane. Zgrajen je bil že leta 1916, posodobljen leta 1943 in odstranjen leta 1961. Projektiranje poteka že vse od leta 2016. Za realizacijo nekaj sto metrov dolgega loka ob Pivovarni Union je po navedbi našega podžupana potrebnih od 70 do 80 milijonov evrov.

Uvrstitev tivolskega loka v program ministrstva za infrastrukturo preseneča. Tivolski lok je nepotrebna, tudi kratkoročno le delna rešitev, saj iz središča mesta ne izloča negativnih vplivov frekventnega tovornega prometa. V primeru poglobitve železniških tirov ga bo treba porušiti, saj premostitev višinske razlike do poglobitve 16 metrov ni mogoča. V primeru obvoznice pa tivolski lok postane nepotreben, brez vsakega smisla in ga bo prav tako treba porušiti.

3. Drugi projekti železniškega vozlišča

O projektu posodobitve železnice do Brezovice (Dnevnik, 9. 1. 2021, Peter Pahor), ki bi s protihrupno zaščito postal »berlinski zid«, ki bi za dolgo obdobje odrezal mesto od zelenih pljuč, parka Tivoli in zelenega Šišenskega hriba, v programu ni zapisa. Iskreno upava, da je ta škodljivi projekt opuščen.

Kaj pomeni postavka v programu »nadgradnja ljubljanskega železniškega vozlišča« in »integracija sistemov javnega potniškega prometa države«, ni jasno. Bilo bi lepo in prav, da ministrstvo za infrastrukturo obrazloži državljanom in občanom mesta, če ne postopka, pa vsaj odločitve postopka izbora projektov za financiranje iz EU-skladov.

Dne 15. 5. 2021 sva objavila odprto pismo Andreju Vizjaku, ministru za okolje in prostor. Pisala sva o nerazumljivem reševanju železniškega vozlišča v Ljubljani. Odgovora s pojasnili nisva dobila. Ponovno prosiva za odgovor tudi na navedbe v tem pismu.

Peter Kerševan, u. d. i. a., Ljubljana Milan Z. Kovač, u. d. i. a., Ljubljana