»Etapa je zelo dolga, kar mi ustreza in se je veselim. Poskušal bom s pobegom, a ne bo lahko, čeprav sem na sredinem kronometru privarčeval nekaj moči,« je pred startom današnje preizkušnje dejal Matej Mohorič, ki je tako na španski Vuelti 2017 (207 km) kot italijanskem Giru (244 km) slavil na najdaljših etapah na dirkah. Tudi današnja od Vierzona do Le Creusota je bila z 249,1 kilometra najdaljša na letošnjem Touru in najdaljša v zadnjih 21 letih na francoski pentlji. Za nameček je imela kar pet kategoriziranih vzponov (vsi v zadnjih 90 kilometrih), kolesarji so morali premagati več kot 3000 višinskih metrov, Mohorič pa je postal 102. kolesar v zgodovini z etapno zmago na vseh treh največjih dirkah (Tour, Giro, Vuelta).
Za prvi šok sta že kmalu po startu poskrbela v rumeno majico oblečeni Nizozemec Mathieu van der Poel in Belgijec Wout van Aert, tretji v skupnem seštevku, ki sta pobegnila s skupino okoli 30 kolesarjev. A na prvem vzponu in spustu z njega sta napadla Matej Mohorič in Belgijec Brent van Moer, glavnina, v kateri sta bila tudi Pogačar in Roglič, pa je imela pred zadnjo tretjino dirke za njima že skoraj osem minut zaostanka. Odločitev o zmagovalcu je padla slabih dvajset kilometrov pred ciljem, ko je silovito potegnil Mohorič in bil na četrtem (predzadnjem) kategoriziranem vzponu na Signal d'Uchon – z 18-odstotnim naklonom najstrmejši na letošnjem Touru – že četrtič najhitrejši ter si priboril pikčasto majico in osem sekund bonifikacije.
Mohorič dobil vseh pet vzponov
Že takrat je postalo jasno, da bo 26-letnik iz Podblice, ki je hudo padel na letošnjem Giru, postal tretji Slovenec z etapno zmago na Touru za Pogačarjem (4) in Rogličem. »Po prvem pobegu mi je nekako le uspelo pobegniti še enkrat, čeprav so bili z mano zelo močni kolesarji. Ko sem napadel na predzadnjem vzponu, sem imel v mislih predvsem pikčasto majico, nisem pa razmišljal o etapni zmagi. Ko sem si privozil nekaj prednosti, sem vztrajal in pritiskal pedala do konca, kilometer za kilometrom,« je pojasnil Mohorič, ki je vozil v dresu cestnega državnega prvaka Slovenije, danes pa je bil najhitrejši na vseh petih kategoriziranih vzponih.
Mohorič, ki je bil v begu kar 209 kilometrov, se je tudi v zaključku počutil zelo dobro. »Nisem pričakoval in načrtoval, da bom šel v odločilni napad že tako daleč pred ciljem, a se je na koncu vse super izšlo. Ko sem se zavedel, kaj me po predzadnjem vzponu še čaka do cilja in kateri močni kolesarji so še za mano, sem dobro razporedil moči in nadaljeval samostojni pobeg. Vseeno do zadnjega kilometra nisem povsem verjel, da lahko dobim etapo. Šele potem sem dojel, da zmagujem na največji dirki na svetu,« je dejal Mohorič, ki so ga v zadnjem kilometru premagala čustva in je s solzami v očeh privozil do ciljne črte, drugouvrščenega Belgijca Jasperja Stuyvena pa je prehitel za kar minuto in dvajset sekund.
Pogačar solidno, Roglič omagal
Poleg etapne zmage (13. v karieri) je Mohorič oblekel še dve majici, pikčasto za najboljšega hribolazca in rdečo za najbolj borbenega kolesarja, v skupnem seštevku pa je napredoval na četrto mesto. »Vesel in ponosen sem, da mi je uspelo zmagati, to je neverjetno. Še nekaj časa bom potreboval, da bom v resnici dojel, kaj mi je uspelo. Dobil sem že etapi na Giru in Vuelti, a slaviti na Touru je nekaj posebnega, saj gre za največjo dirko na svetu. Očitno sem zelo dober na superdolgih etapah,« je ocenil Mohorič. V šali je dodal: »V nadaljevanju dirke bom kolesaril le še za to, da iztisnem kislino iz mišic.«
Pogačar je privozil v cilj v razredčeni glavnini, ki je zaostala za pet minut in 15 sekund, ter v skupnem seštevku z drugega mesta padel na peto. »Etapa je bila zelo težka, a iz sekunde v sekundo sem bolj ponosen na dogajanje. Iz njega lahko potegnemo super lekcijo – da smo zelo močni in da imamo super ekipo. Bili smo edina ekipa, ki je imela interes držati nadzor nad ubežniki in jih loviti, drugi pa jih očitno niso spoštovali, na primer Nibalija, Van Aerta in drugih. Precej smo garali in pomagali drugim, zato bodo naslednji dnevi v Alpah zaradi tega še težji, vendar smo lahko optimisti. A odslej se bo zagotovo dirkalo malce drugače, saj se je videlo, kako so stvari postavljene,« meni Tadej Pogačar. Povsem pa je na predzadnjem vzponu omagal Roglič, ki je izgubil stik z glavnino in si privozil več kot devet minut zaostanka za zmagovalcem Mohoričem. V skupnem seštevku je Zasavčan strmoglavil z desetega na 33. mesto in zagotovo ne bo več kapetan nizozemske ekipe Jumbo-Visma v boju za skupno razvrstitev.
