Kongresni trg bo vse do 8. septembra, ko se bo 69. Ljubljana Festival sklenil s koncertom dunajskega Simfoničnega orkestra Radia ORF z dirigentom Keremom Hasanom, osrednje prizorišče letošnjih festivalskih dogodkov, ki jih že drugo leto zapored narekujejo koronaukrepi. A kot da se ljubljanskega poletnega festivala razmere doma in v svetu ne dotikajo toliko kot drugih podobnih prireditev, saj bo Ljubljano obiskala kopica slavnih imen, predvsem iz opernega sveta in sveta klasične glasbe. Resda ne bo napovedovanega slovitega filmskega igralca in režiserja Johna Malkovicha, ker vlada ZDA prepoveduje potovanja svojim državljanom v Evropo, a se bo obisk nedvomno zgodil ob kakšni drugi priložnosti. Prihaja pa zato plejada umetnikov, za katere bi si marsikateri festival obliznil prste.
Vrača se maestro Gergijev
V prvi vrsti je to nedvomno ruski maestro Valerij Gergijev, ki prihaja na festival nocoj, da ga slovesno odpre, kar je v preteklosti sam, s svojim zvestim orkestrom Marijinega gledališča ali pa kakim drugim orkestrom storil že večkrat. Gergijev, ki je bil nazadnje v Ljubljani predlani in ima med številnimi nagradami tudi srebrni red za plemenitenje slovenskega kulturnega prostora, bo za uvod zavihtel dirigentsko paličico na Belo krajino, živahno skladbo Marjana Kozine, ki se ponaša s tem, da so jo naši orkestri v povojni koncertni zgodovini izvajali največkrat. Gre za tretji stavek simfonične pesnitve Simfonija, ki jo sestavljajo štiri simfonične slike. Vrhunec koncertnega večera bo izvedba Berliozove Fantastične simfonije, ki jo poznamo tudi pod imenom Prizori iz umetnikovega življenja. Ognjevito romantično delo je sestavljeno iz petih stavkov, spominja na Wagnerjeve glasbenodramatične mojstrovine, za katere se je Gergijev v zadnjih dvajsetih letih posebej specializiral. Njegov teater v Sankt Peterburgu trenutno pripravlja že deseto Wagnerjevo opero, Mojstre pevce Nürnberške, v preteklosti pa je največjo Wagnerjevo mojstrovino Nibelungov prstan prvič pripeljal tudi v Ljubljano.
Že jutri se bo festival nadaljeval v velikem slogu, saj bo nastopila Elina Garanča v koncertni izvedbi opere Carmen. Tudi slavna latvijska mezzosopranistka se očitno rada vrača na ljubljanski festival, ponovno jo bo na odru pospremil Simfonični orkester RTV Slovenija, ki mu bo dirigiral njen soprog Karel Mark Chichon. Da bo Bizetova Carmen bolj prepričljiva, bodo Garančevi družbo na odru delali še tenorist Jonathan Tetelman, basbaritonist Kostas Smoriginas in sopranistka Marija Jelić.
Glasba, film, gledališče
Do konca prihodnjega tedna bosta na Kongresnem trgu še dva velika festivalska dogodka. Večer z naslovom Dantejevih 700 in filmska glasba Nicole Piovanija bo 7. julija, Simfoničnemu orkestru Furlanije - Julijske krajine pa bo dirigiral kar sam skladatelj Nicola Piovani. Piovani je bil za filmsko glasbo, ki jo je ustvaril za film Življenje je lepo (La Vita é Bella), nagrajen z oskarjem, sicer pa je napisal glasbo za več kot 180 filmov, med drugim je sodeloval tudi s slavnim italijanskim režiserjem Federicom Fellinijem. Solistka na koncertu bo sopranistka Annamaria Dell'Oste.
Naslednji dan bo nastopil še slavni tenorist Plácido Domingo, ki bo imel ob sebi na odru kar dve sopranistki – v Madridu rojena Saioa Hernández je zaslovela po debiju v milanski Scali in londonski Kraljevi operni hiši, Sabina Cvilak pa je bila v preteklosti članica Dunajske državne opere; zadnja leta je redno angažirana kot solistka mariborske Opere. Slovensko obarvan bo ta teden še en glasbeni nastop. Kantavtor Tomaž Domicelj bo v svoji butični maniri nastopil v preddverju Križank. Skoraj akustika bo tudi prvo uradno nekajurno sodelovanje dveh slovenskih glasbenih ikon, saj bo Domicelju delala družbo kitarist, aranžer, komponist, producent in studijski maček Primož Grašič.
V pergoli Križank pa bo 9. julija uprizorjena tudi prva od gledaliških predstav na festivalu: uprizoritev In stoletje bo zardelo. Primer Kocbek je nastala v produkciji APT Novo mesto in režiji Matjaža Bergerja, temelji pa na monografiji Andreja Inkreta in zajema obdobje Kocbekovega življenja med letoma 1928 in 1952.
