V preteklem letu so vrednosti kriptokovancev podirale rekorde, svojo srečo je zato poizkusilo vedno več uporabnikov, so opazile številne menjalnice in borze. Velika finančna in posledično čustvena vpletenost pa lahko na negotovem trgu na posameznike močno vplivata. Tega se večina »ljubiteljskih« vlagateljev in rudarjev ne zaveda, opaža Janik Rumež Miletič, ki se je s kriptovalutami začel ukvarjati leta 2012 kot novopečeni dijak. »Če se spustimo v to, moramo vedeti, da je lahko stanje naše denarnice danes na 100 evrih, jutri na 250, čez tri dni pa na samo 30 evrih ali celo negativno.« Meni, da je približno 80 odstotkov strank njegovega podjetja, v katerem se s soustanoviteljem M. B. od leta 2016 ukvarjata s prodajo in sestavo naprav za rudarjenje kriptovalut ter vlaganjem vanje, neizučenih o delovanju trga in »igrajo na srečo«.
Pravi, da se ne zavedajo, da padce in vzpone narekujejo predvsem »velike ribe«. Bogataši tako na račun nepoučenih uporabnikov še bolj bogatijo, uporabniki pa se ne zavedajo, kaj se dogaja. Resno je poudaril tudi, da se jih premalo zaveda tudi dejstva, da kripto dobiček ni najemnina in da pritok denarja ni zagotovljen. Dodal je: »To je kripto trg. Tu je vse mogoče.« Da so uporabniki nepripravljeni na velike psihološke pritiske, ki jih lahko doživljajo zaradi nihanj, ocenjuje zato, ker v času padca vrednosti kriptovalut približno polovica kupcev vrača svoje naprave po opazno nižji ceni.
»Stvar postane podzavestna«
Povpraševanje po napravah, ki jih sestavljata in prodajata oz. oddajata v najem (tistim, ki se želijo preizkusiti, pa za to nimajo dovolj finančnih ali prostorskih sredstev), ponavadi raste skupaj s trgom. Priložnost zaslužka brez dela je privlačna, pravi Janik Rumež Miletič. V preteklih petih letih sta sestavila približno 550 takih naprav, ki vsebujejo od 6 do 8 grafičnih kartic. V obdobju rasti vrednosti kriptovalut mesečno prodata od osem do dvanajst naprav.
Izpostavil je, da »stvar postane podzavestna. Vedno imaš v glavi še eno misel, ki melje, kaj se dogaja na trgu.« Zaradi velikega pritiska na njegovo »psiho« si je leta 2018 od dela vzel enoletni premor. Sedaj strogo sledi svojemu načrtu, da vlaga le na »dolgi rok«. Pri svojih znancih pa sedaj večkrat opazi vpliv, ki ga ima trgovanje na njihovo počutje. Nekateri se zbujajo tudi ponoči, da preverijo stanje, ki se zaradi časovnega zamika Amerike lahko korenito spremeni, pravi. Spoznal je tudi mlajšega vlagatelja, ki je v kovance verjetno vložil večino svojih prihrankov, saj se je njegovo razpoloženje opazno spremenilo glede na razmere na trgu. Videlo se je, kaj se dogaja na trgu že samo s tem, kakšne volje je prišel v službo. »Njegova težava je bila, da se ni mogel sprostiti. Nikoli. Ko imaš na primer slab dan v službi, prideš domov, daš ven, prespiš, in si bolje. Tu tega ni. Pritisk je nenehen.«
Svojo srečo je z vložkom v kriptovalute pred približno šestimi meseci poskusil tudi triindvajsetletni Denis Plohl, ki je v kriptokovance najprej vložil zanj relativno majhen znesek. »Zaradi zaslužka, in ker se je s tem ukvarjala velika večina mojih kolegov,« sta bila razloga, da se je tudi sam odločil za vložek. Trgovati je začel brez predhodnega načrta. Ker se je v enem tednu njegov majhen vložek močno zvišal, je na svojo denarnico v nekaj mesecih naložil znesek, enak njegovemu mesečnemu prihodku. »Višina vloženega denarja definitivno vpliva na tvoje počutje,« je zatrdil. Stanje pregleda vsako jutro. »Se pa na ta nihanja navadiš,« je še izpostavil. Težje pa je, ko vrednosti padajo. Takrat je težko čakati, da znova poskočijo. Denis je s svojo naložbo imel srečo, saj je kovance kupil ravno v času, ko so njihove vrednosti začele rasti.
Janik Rumež Miletič je opozoril, da »navadni« posamezniki na obarvanost stolpcev, ki ponazarjajo vrednost kovanca, nimamo vpliva. »Imajo pa ga, ter ga tudi izkoriščajo, bogataši. Kot je Elon Musk. On si samo z enim tvitom dvigne premoženje,« je razložil. »Mi smo zanje samo ovce, sploh kadar slepo sledimo trgu in napovedim,« je še dodal. Vrednosti kripto kovancev lahko tako zrastejo, da lahko s pametno naložbo danes kupiš hišo. Tudi k njemu je prišel nekdo, ki je »na vrat na nos« vzel 60.000 evrov kredita, kupil neznan kitajski kovanec in zaslužil štiridesetkratnik vloženega zneska.
Taki primeri obljubo po hitrem in lahkem, v nekaj primerih pa gromozanskem zaslužku posameznike še bolj spodbudijo k vlaganju, pravijo tudi na Logoutu, vseeno pa je razlogov za začetek več. Eden izmed njih je tudi strah pred zamujenimi priložnostmi – FOMO. »Če bi danes svoj denar pobral iz vložka v kriptovalute in če bi se vrednost jutri zvišala samo za 1 odstotek, bi se že jezno obtoževal, zakaj sem to storil. Da bi lahko zaslužil še več,« ga je povzel Denis. Dodal je še, da bi se za zamujeni zaslužek verjetno krivil še nekaj časa.
Mehanizem vedenjske odvisnosti
Ko imajo vlagatelji, trgovalci in rudarji enkrat odprto spletno denarnico, je vpogled vanjo mogoč štiriindvajset ur na dan, vse dni v letu. Stanje je zaradi novih naložb in uporabnikov stalno spreminjajoče se, ker ima elektronski denar psihološko manjšo vrednost od pravega denarja, pa so mnogi pripravljeni vložiti večje vsote. Ob pričakovanju zmage zato lahko začnejo z vlaganjem vedno večjih količin denarja, kar pa, med drugim, lahko privede do hujših duševnih stisk, sploh če pride do izgub, ki jih vlagatelji niso predvidevali.
Psihologinja Petra Belina in sodelavec Boris Veler, ustanovitelja centra Logout, pa sta opozorila, da sta ta stalna dostopnost in psihološki mehanizmi skupna imenovalca vseh vedenjskih odvisnosti.
Čeprav gre pri vedenjski odvisnosti od trgovanja s kriptovalutami in rudarjenja za nekemično zasvojenost, se tudi pri njej v naših možganih sproščajo različni kemični procesi in hormoni, natančneje dopamin. Izpostavili so, da je mehanizem delovanja podoben kot pri igrah na srečo. Pri trgovanju so naši možgani stalno v stanju pripravljenosti, nenehno pričakujejo nagrado, hormon sreče dopamin pa se normalno sprošča ravno pred potešitvijo potreb. Sproščanje v našem telesu izzove val ugodja. Naši možgani ga sproščajo tudi ob drugih vedenjih, ki vzburijo center v možganih, kjer nastaja. Dopamin zaradi svoje sprostitve tik pred dosegom želenega cilja posamezniku omogoči, da se lažje in hitreje nauči vedenja, ki mu je prineslo ugodje. Vedenje nato ponavljamo in ponavljamo, dokler z njim ne postanemo zasvojeni. Možgani te nenadne in ponavljajoče velike količine dopamina v telesu razložijo kot napako, zato ga proizvajajo vedno manj, mi pa vedno težje dosežemo našo točko potešitve. Edini način, da jo dosežemo, je povečanje odmerka – v našem primeru vložka ali pa vrst kriptovalut, v katere vlagamo oz. jih kopljemo.
Verjetnost razvoja vedenjske odvisnosti je večja pri dnevnih trgovcih, saj se na nihanja trga odzivajo hitreje in bolj intenzivno, medtem ko se »dolgoročni« trgovci s temi vsakodnevnimi in pričakovanimi nihanji ne obremenjujejo tako zelo. V anketi, ki so jo opravili med vlagatelji, in ima trenutno še zelo majhen vzorec, so razbrali, da ima 40 odstotkov anketiranih FOMO, 25 odstotkov jih trguje s sredstvi, ki so namenjena osnovnim potrebam in tekočim stroškom, pri 15 odstotkih pa so posledice kompulzivnega trgovanja vidne pri osnovnih potrebah (spanje, prehranjevanje in spolnost). Izpostavila sta tudi, da je pri vsaki množici uporabnikov od pet do deset odstotkov takih, ki bodo razvili simptome zasvojenosti. Stiske, ki jih posamezniki doživljajo, lahko privedejo do skrajnih situacij, kot so finančni zlom, depresija in samomorilnost.
Na kaj je treba paziti
Janik Rumež Miletič, ki se, kot rečeno, s kriptovalutami ukvarja že skoraj deset let, pravi, da vlaganje, trgovanje in rudarjenje zahtevajo veliko znanja, časa, močno »psiho« in pa začetni kapital, saj prve naložbe zaradi neznanja pogosto končajo pod pozitivno ničlo. »Seveda pa je treba imeti tudi malo sreče,« je zaključil. Obljuba po »kripto-zastonjkarski« hiši se dobro sliši, a je cena kljub lahko zasluženem denarju zelo velika. Svetuje, da si vsak naredi svoj plan ter mu sledi. »Seveda pa je lahko govoriti, kaj vse boš naredil, če še nisi finančno in posledično čustveno vpleten.«
Novim vlagateljem podobno svetujejo tudi na Logoutu. Mladostnikom trgovanje odsvetujejo, tistim, ki se vanj podajo, pa priporočajo, da se o delovanju trga temeljito podučijo. S poučenostjo se bodo lahko obvarovali pred trgovanju z vzvodi in čustvi ter verižnimi in »pump & dump« shemami. Investirajo naj le toliko, kot so pripravljeni tudi izgubiti. Motivacija naj ne bo le dodatni zaslužek, priporočajo trgovanje na daljši rok, tveganja pa naj se čim bolj razpršijo.
