Četrta etapa 108. dirke po Franciji je potekala močno v znamenju kaotične tretje, v kateri so številni kolesarji utrpeli poškodbe. Kolesarji so zaradi tega na začetku izvedli minutni protest, ko so se na cesti povsem ustavili, nato pa prvih deset kilometrov prevozili v »turističnem« tempu. To je bil sicer milejši protest od napovedanega, saj so sprva dejali, da bodo v milem tempu prevozili kar uvodnih 50 kilometrov, a so nato svoje početje omilili zaradi spoštovanja do sponzorjev in organizatorjev.
S kolesarji se ni strinjal predsednik mednarodne kolesarske zveze David Lappartient, ki je za padce okrivil – kolesarje. »Roglič in Ewan sta padla sama od sebe. Ceste so bile dovolj široke in lepe. Menim, da za padce ni kriva trasa dirke,« je dejal. Malce manj direkten je bil tekmovalni direktor dirke Thierry Gouvenou, ki je pripovedoval, da so se zaradi nevarnosti morali izogniti številnim mestom po Franciji. »Morali smo izpustiti Lorient, Lanester, Hennebont in Plouay, ker so bili prenevarni. A v Franciji ni več srednje velikega mesta brez prometnega otoka, krožišča ali pa zožitve ceste,« je povedal v svoj zagovor, zakaj je prišlo do toliko padcev. Kolesarji so s prstom namreč kazali tudi na nevarno traso.
Po zanimivem začetku se je etapa nato odvila mirno in brez večjih pretresov. Za največjega bi skoraj poskrbel Belgijec Brent Van Moer, ki je bežal 139 kilometrov, ujeli pa so ga slabih 300 metrov pred ciljem. V ciljnem sprintu je bil nato najbolj iznajdljiv izkušeni Britanec Mark Cavendish. Manxman, kot ga kličejo, je s tem prišel do 152. etapne zmage v karieri in že 31. na dirki po Franciji, a šele prve po petih letih. »Toliko ljudi ni verjelo vame, a ta ekipa je. Iskreno povedano, nisem pričakoval, da bom spet dirkal tukaj, kaj šele dobil etapo,« je šele po nekaj trenutkih povedal 36-letni kolesar, ki so ga povsem prevzela čustva. Z uspehom v mestu, kjer so mu ob zmagi leta 2015 postavili tudi spomenik, se je legendarnemu Eddyju Merckxu približal zgolj na tri etapne zmage zaostanka na Tourih.
Lani nindža želva, letos mumija
V 150,4 kilometra od Redona do Fourgeresa tokrat ni bilo nobenega padca. Slovenski štirje kolesarji so v cilj prišli varno v času zmagovalca, a ne povsem v ospredju. Lahek dan je bil kot naročen za Primoža Rogliča, ki jo je v ponedeljek grdo skupil v enem izmed padcev. 31-letni Kisovčan je tudi to nevšečnost znova spremenil v humor in navdušil z objavo pred etapo. »Mumija bo na startu,« je pripisal ob svoji fotografiji na instagramu, več kot polovico njegovega telesa pa so prekrivali povoji in obliži. To je že drugič, da je Roglič sam poskrbel za svoj vzdevek med dirko, ki se hitro prime v medijih. Lani se je zaradi svoje zanimive zeleno-rumene uprave na Vuelti označil za nindžo želvo.
Več o tem, kako resne so poškodbe »mumije«, bo znano jutri, ko je na sporedu prva od dveh voženj na čas. »Želimo si, da bo Primož lahko poganjal na vso moč in dosegel dober rezultat,« se je hitro po končani etapi proti kronometru obrnil športni direktor ekipe Jumbo-Visma Grischa Niermann.
Jutrišnji dan bo tudi izjemna priložnost za Tadeja Pogačarja, ki še vedno zaseda šesto mesto v skupnem seštevku in za rumeno majico zaostaja 39 sekund. Z odlično vožnjo, v slogu tiste lanske, ko je prišel do skupne zmage, bi lahko že prišel do rumene majice. Pri tem pa bo imel kar nekaj konkurentov, ki so še večji specialisti za vožnjo na čas. Še posebej za ravninsko, kakršna bo tudi jutrišnja. Prvi kandidat, da sname rumeno majico Mathieuju van der Poelu, je trenutno četrti v skupnem seštevku Belgijec Wout Van Aert, dober prijatelj in sotekmovalec Primoža Rogliča pri Jumbo-Vismi.
