Festival uličnega gledališča Ana Desetnica se po predstavah v Mariboru, Kamniku, Novi Gorici in še kje jutri naposled seli še v Ljubljano. Ste pogrešali druženje ob glasbi, plesu, literaturi in preostalem cirkusu? 24. Ana Desetnica se ne sprašuje po naključju – Še znamo biti skupaj?. »Za nami je leto in pol koronavirusa in posebnih razmer, ki se še niso povsem končale. Z znanci gotovo še znamo biti skupaj, ampak mi želimo raziskati, kako je z neznanci. Minuli dnevi so pokazali, da navdušenje nad predstavami zmaga nad strahom pred drugimi ljudmi, čeprav se nihče več ne tišči skupaj kot včasih,« poroča Goro Osojnik, umetniški vodja Gledališča Ane Monro, ki bdi nad organizacijo.
Teža Ljubljanice
Slednje bo gledalcem že jutri ob 18. uri v Ambroževem parku ponudilo predstavo Cirkus Korona, logično zmes komedije, drame absurda in freak showa, ki bo na lahkoten način nagovarjala občutke, s katerimi živimo zadnje dobro leto. Nizozemca Norbert Busschers in Ramona Suresh bosta s projektom Shakespeare za s seboj na Šuštarjevem nabrežju preverila, kako dobro obiskovalci res poznajo angleškega velikega barda, še nekoliko kasneje se bo v palačo Cukrarna naselil italijanski performer Dario Marodin v vlogi pogrebnika El Bechina; njegovi okostnjaki so precej bolj živi, živahni in smešni, kot se zdi na prvi pogled.
Jutrišnji večer bo zaokrožila multimedijska poslastica Reka sedmerih imen, večletni interdisciplinarni projekt, ki povezuje urbano umetnost z zgodovino in znanostjo. »Osredotočamo se na Ljubljanico in na to, kaj pomeni za svoje okolje, kot se spodobi za vse velike stvari, mora imeti tudi reka, ki zdaj pomembno blaži to vročino, legendo o tem, kako je nastala. V drugem delu predstave, ki bo sledil jeseni, pa se bomo spraševali, kaj se je z Ljubljanico in ljudmi okoli nje dogajalo, odkar smo jo postavili na zemljevid pa vse do danes,« pojasnjuje Osojnik.
453-krat ljubezen
V prihajajočih dneh bo dobil publiko med drugim v roke Nemec Ulik Robotik z robotskim šovom Bog bobna. »Tudi v uličnem gledališču se moramo premakniti v bolj sodobne, tehnološke čase. Robotika ni zgolj virtualna, človeka ne zapira v njegovo glavo s slušalkami in očali, ampak ponuja novo možnost interakcije med človekom in strojem,« navdušeno razlaga umetniški vodja. Gledališče Ane Monro se bo predstavilo tudi s produkcijo Zadnji ulov, ki z igralci, katerih kostumi so narejeni iz odpadnih materialov, tematizira totalni izlov rib in onesnaženost morij z odpadno plastiko. Švicarski Circo Pitanga bo medtem vabil na Poročne vrvi, cirkuški performans, ki prepleta fizično gledališče, akrobacije, mimiko in klovnažo. Mr. Copini, čilenski klovn, pripravlja ulični šov ob divjih rockovskih ritmih, Danijela Zajc se bo v Etidi za prepariran klavir in vrv poklonila porušeni Avtonomni tovarni Rog, Katjuša Kovačič ima v načrtu pohodno delavnico za mlade (6–15 let), ki bo odstirala vezi med naravo in gibajočim se telesom.
Sedemstoletnici smrti pesnika Danteja Alighierija se Gledališče Ane Monro s tržaškim partnerskim festivalom Approdi posveča s precej intimno predstavo Dante 453, ki je nastala po motivih Božanske komedije. »Dante je svetovna avtoriteta, v Tolminu imamo navsezadnje jamo, ki naj bi bila navdih za njegov pekel, tako da smo pripravili dvojezični pohodni performans za manjše skupine z dvema igralcema. A ker ženske v Dantejevih delih nastopajo v vlogi muz, kot konkretnejši liki pa ne, smo želeli to postaviti v sodobnejši kontekst enakosti spolov,« pravi umetniški vodja in namigne, da se beseda ljubezen v Božanski komediji pojavi kar 453-krat. »Na ulici se redko srečamo z bolj poglobljeno obravnavo jezika, ker je to bolj prostor teatra v notranjih prostorih, tukaj pa lahko poslušamo, če že ne razumemo, tudi melodijo italijanščine ali slovenščine in iz interpretacije začutimo neko globino poezije,« dodaja.
Dobrodošli v dnevni sobi
Znova bo sicer Ana Desetnica gostovala ob Ljubljanici, zavzela bo območje okoli Cukrarne oziroma med Ambroževim parkom, Fabianijevim mostom in, prvič, Šuštarjevim nabrežjem. »Gibali se bomo okoli Plečnikovih zapornic, kjer je arhitekt načrtoval zaključek svoje prenove Ljubljane, a ga ni nikoli dokončal,« še dodaja Osojnik, da so se tam že dodobra udomačili. Lokacije bodo nekoliko razdrobljene – Ambrožev park, Stara črpalka, palača Cukrarna, Šuštarjevo nabrežje –, a Ana Desetnica jih bo poskušala poenotiti in oblikovati v performativni prostor. Javni prostor bodo tudi tokrat »udomačevali« z Dnevno sobo, ambientom, ki bo – s pomočjo rabljenega pohištva in knjižno ponudbo založbe Sanje – namenjen druženju in oddihu med predstavami.
