Ob izgradnji nove lastne države je najprej treba izbrati politični sistem, imeli smo proste roke in vrsto dobrih zgledov. Ne spomnim se, da bi o tej najbolj osnovni odločitvi kaj javno razpravljali in se odločali. Nekako logično je bilo izbrati predstavniško demokracijo, čeprav res dobrih zgledov ni bilo. Zanemarili smo razvit samoupravni – soupravljalski sistem, ki je bil ločen od politike in njen dober korektiv, saj politika sama, brez soglasja uporabnikov, delavcev, ni mogla odločati. Naši samovšečni osamosvojitelji so nam kar sami izbrali takšen politični sistem, po katerem lahko politika prvi dan po volitvah ugrabi državo, jo vodi kot zasebno podjetje. Ne le to, celo nadzorne organe, kot sta policija in sodstvo, si je politika podredila za mirno vladanje. Ni šlo za učenje na napakah in diletantizem, tako velikih napak nihče ne more narediti, šlo je za dogovorjeno absolutno vladanje pod drugimi, novimi demokratičnimi nalepkami. Trenutno doživljamo politični sistem v vsem sijaju: politika nekaznovano in neokusno krši vse pravne in ustavne ter demokratične norme, politokracija je država v državi in nihče ji nič ne more, tudi mediji ne, saj si je politika kupila in pokorila tudi nekatere medije. Razlog za praznovanje?
Nova država je nastala iz razmeroma bogate države, ki je imela vse v državni lasti in je bila socialno vzorna (stanovanja, šolanje, zdravstvo…). Namesto da bi ohranili državno bogastvo, čeprav bi kaj prodali, je prišlo do ropanja državnih podjetij, njihova vrednost se je v večini primerov zniževala, so ali propadla ali jih je kdo kupil pod ceno. Država nas je skoraj 100.000 občanov zaprosila, da dokapitaliziramo NKBM. Postavili smo se v vrsto in čakali, da smo prihranke vplačali v ta namen. Vrednost banke je v tem času do danes bistveno narasla, skupaj z dividendami in prodajno ceno bi vsi, ki smo stali v vrstah, danes morali dobiti vsaj desetkratnik takrat vplačanega zneska. Ne da nismo dobili toliko, prav vse do zadnjega centa so nam vzeli. Nekateri drugi, ki so tudi vložili v banko svoj denar (tuji skladi), pa so pobrali na stotine milijonov težko prigaranega dobička. Ob tem so se skoraj nehala graditi socialna in najemna stanovanja, še manj so gradili domove za starejše občane, kljub upokojenski stranki, ki je bila v vseh vladah. Bomo praznovali?
In potem je tu še sistem varovanja zakonitosti, nekaj, v kar ljudje moramo verjeti. Pravičnost je nekaj, kar najmanj pričakujemo od vsake države, vsake ureditve. Gotovo so tu izkušnje različne. Vendar je že dejstvo, da mora politika potrjevati sodnike in tožilce, velik razlog za preplah in nezaupanje. Celotna sodna oblast bi morala biti neodvisna od politike, vendar pod nadzorom civilne družbe. Namreč, nobena javna institucija ali služba ne more biti brez javnega nadzora, vsaka se lahko pokvari. Moje izkušnje so slabe, dve sodni izkušnji, vsaka dolga 12 let. Pri prvi sem naletel na (kasneje dokazano) podkupljeno sodnico, v drugem primeru je sicer verjetno šlo za klientelno vezano sodbo na prvi in drugi stopnji, saj je bila skoraj neverjetna razsodba skregana ne le s pametjo, ampak tudi s pravičnostjo. Tožba je imela tudi dve elementarni formalni napaki, zato sem se na koncu obrnil na ustavno sodišče, kjer so tri sodnice potrebovale natančno dve leti, da so zapisale le en stavek, da se namreč s tem primerom ne bodo ukvarjali, ker nimam pravnega interesa. Brez obrazložitve. Seveda sem imel pravni interes, saj je šlo za človekovo pravico enakosti pred zakonom, ker so meni sodili drugače kot v enakem primeru drugim, a očitno človekove pravice niso tematika ustavnega sodišča. Razlog za praznovanje?
Marsikdo bo praznoval. V prvi vrsti tranzicijski milijonarji, ki so legalno pokradli nacionalno lastnino, praznovali bodo tudi politiki, ki so jim to dovolili in si delili drobtinice ter se povzpeli na položaje, za katere niso sposobni, predvsem pa bodo praznovali politiki zato, ker so si uspeli na vseh ravneh in segmentih podrediti državo in jo mirno in varno upravljajo kot donosno družinsko podjetje.
Tisti drugi, ki tokrat ne bomo praznovali, bomo prihranili šampanjce in bomo praznovali takrat, ko bo večini prekipelo in bo ta država sledila islandskemu vzoru organiziranja in vodenja države.
Bojko Jerman, Dolsko