Da ne bo nesporazuma: v sleherni državi, tudi v sosednjih, imajo volilke in volilci pravico voliti v svoj parlament, kogar pač želijo, tudi SDS je povsem legitimno oboževati. A prav tu tiči naš letošnji problem: leta 2018 nismo izvolili strankarske združbe, ki nam zdaj zlorablja državo. Se je pa kmalu po volitvah izkazalo, da je nekaj poslank in poslancev v gnezda strank, ki so se zaklinjale, da s SDS ne bodo sodelovale, izvalilo kukavičja jajca. Dokler so bili tovrstni kruhoborci še pri koritu, so še zmogli poskrbeti za osebne koristi, ko pa se jim je z odstopom šaljivčeve vlade zalomilo, so jo brž ucvrli v takšno strankarsko združbo, ki jim je omogočila ohranjanje pridobljenih privilegijev. Seveda so si pri tem omislili še vrsto puhlih razlag (pri čemer zlasti blesti g. Perić). Takšni so bili v SMC Monika Gregorčič, Gregor Perić, Zdravko Počivalšek, Mateja Udovč, Mojca Žnidaršič in Dušan Verbič, v DeSUS pa Franc Jurša, Robert Polnar in Branko Simonovič. In prav ti spreobrnjenci so SDS podarili oblast, s katero zdaj pustoši po državi in večini mislečih življenje pretvarja v moraste sanje.

Zato se je pri nas tako nenadejano razkokodakala črna internacionala, ki zdaj s svojo ustvarjalno prikrajšanostjo in čustveno zavrtostjo arogantno počne, kar pač zmore. Verjetno tudi zato, ker ve, da se ji priložnost za to zlepa ne bo več ponudila. Na prihodnjih volitvah bo SDS zagotovo spet najmočnejša stranka, bridkega političnega izginotja in moralnega ponižanja pa bodo deležni prav tisti, ki ji, zaradi osebnega koristoljubja in skrotovičene morale, omogočajo, da dandanes pohablja državo.

Po svoje mi je omenjenih ljudi tudi žal, verjetno so jih osebne eksistenčne stiske prisilile, da so se sami priklenili na pranger. Skratka, tudi na takšne možnosti spreobrnitve moramo pomisliti volilke in volilci, ko nam jih ta ali ona stranka ponudi v izvolitev. Spreobrnjenci iz koristoljubja zmorejo biti tej ali oni stranki morda tudi uporabni, mara in spoštuje pa jih zagotovo nihče.

Josip Meden, Ljubljana