Najprej so rdečo luč salonu prižgali pri koncernu Stellantis, pod katerega okrilje sodi kar 14 evropskih in ameriških avtomobilskih znamk, med njimi tudi Citroën, Peugeot, Fiat, Opel in Jeep, salona pa resno ne jemljejo niti pri koncernu Volkswagen, ki se bo predstavil zgolj s štirimi znamkami, tako da bodo ljubitelji Seata in Škode ostali z dolgim nosom.
Če je pred leti veljalo, da so bili največji saloni na relaciji Detroit–Ženeva–Pariz ali Frankfurt–Tokio nekaj, česar vsi tako ali drugače vpleteni nismo smeli izpustiti, pa danes izgubljajo smisel. Ne zgolj za razstavljalce in obiskovalce, temveč tudi predstavnike sedme sile. Organizatorji so se tako znašli pred visoko oviro, kaj storiti, da bodo saloni znova dosegli nekdanji blišč in bodo avtomobilske znamke z milijonskimi vložki pripravljene kazati mišice, kot so počele v preteklosti, ko so tekmovale med sabo, katera bo imela večji in razkošnejši razstavni prostor ter katera najlepše in najdražje hostese.
Kljub milijardnim zaslužkom se odgovorni pri znamkah sprašujejo, zakaj vložiti milijonske zneske, če pa od salona podjetja nimajo veliko. Ker nekoč uveljavljene marketinške strategije nimajo več učinka, morajo proizvajalci komunikacijo s potencialnimi strankami oziroma obiskovalci in novinarji izumiti na novo. Ker jim to za zdaj ne uspeva, se zdi, da so saloni na poti, da izumrejo, saj so postali breme, ki ne upravičuje vloženih sredstev. Zato je med tistimi znamkami, ki še vztrajajo, na prvem mestu vprašanje, ali se udeležba splača?
Pojav interneta in družbenih omrežij jo je zagodel tudi organizatorjem salonov. Če je bilo nekoč nujno, da si ga obiskal, ker si le tako lahko prišel do informacij in videl, kako je neki avto videti, danes ljudem ni več treba čakati na salon, da bi videli, kaj bo novega, tudi novinarji pa imajo slikovno in tiskovno gradivo brezplačno na voljo že pred uradnim razkritjem. Posledično je obiskovalcev in poročevalcev vse manj, pojavljanje na vseh največjih svetovnih salonih pa je za znamke postalo predrago, saj se za nameček število objav zmanjšuje. Kako znova nagovoriti množice in novinarje, je tako postalo vprašanje za milijon dolarjev.
Spremembe so seveda nujne. Potrebna je revolucija in ne samo evolucija, saj se način, kako ljudje gledamo na izdelke in blagovne znamke, spreminja, saloni pa morajo postati prizorišče resnično največjih in najzanimivejših novosti. Predvsem pa morajo postati cenejši. Že samo tiskovna konferenca lahko namreč stane celo premoženje. V nasprotnem je samo vprašanje časa, kdaj se bo na razstavnih prostorih predstavilo tako zelo malo avtomobilov, da bodo izgubili pomen in ne bodo več zanimali nikogar. Tega pa si v avtomobilski industriji ne želi nihče.