Pripovedovalski festival, eden najstarejših v Evropi, je zgodbarje na pomlad navadno zbral v Cankarjevem domu, potem ko je zaradi epidemije dvakrat odpadel, pa bodo dobile pravljice in pripovedi svoje mesto te dni predvsem pred Švicarijo, jeseni pa se znova vračajo v zaprte prostore. »Lani smo festival izpustili, a to ne pomeni, da to ni prineslo tudi česa dobrega. Gotovo je tu nov razmislek, kaj vse festival lahko je, denimo kako se posluša zgodbe na prostem namesto v dvorani, kako se jih posluša v jutranjih urah namesto zvečer,« pojasnjuje programska vodja Špela Frlic, ki je za temo letošnjega festivala izbrala metamorfoze. Pri tem je imela v mislih predvsem rimskega pesnika Ovida, a festivalske transformacije bodo večstranske.
Med smehom in strahom
Otvoritveni, domala eksperimentalni večer pred Švicarijo prinaša Črn, črn smeh. Pesniki – med njimi Primož Čučnik, Veronika Dintinjana in Janez Ramoveš – so namreč pravljične motive spremenili v pesmi, glasbeniki, kot sta Tomaž Grom in Janez Škof, pa jih bodo uglasbili v koncert. »Pesmi bodo zbrane tudi v knjižici, ki bo izšla pri naši novi knjižni zbirki Homo Narrans. Odpreti želimo prostor, kjer bi lahko izdajali teoretična in literarna dela s področja pravljice, pomembno je, da praktične, performativne forme podpremo tudi z izdajami, ki jih v slovenščini še ni,« pojasnjuje vodja.
Festivalska sobota bo postregla z dogodkom Jama, reka, gozd – tam pa straši, ko bodo Rebeka Bogataj, Agica Kovše, Boštjan Napotnik in drugi pripovedovali v narečju. »Ko so bile zgodbe, ki so živele med ljudmi, pripovedovane, se to ni dogajalo v knjižnem jeziku, ampak v maternem jeziku pripovedovalcev. Skozi narečni jezik pa navsezadnje zaznamo tudi odmev pokrajine, torej niso samo zgodbe tiste, ki govorijo o rekah, jamah in gozdovih, kjer se je nekaj strašnega zgodilo,« komentira naslov.
V nedeljo zjutraj bo zvonilo za k pravljični maši, imenovani Hudiči pa z angeli plešejo, kjer se bosta Tamara Avguštin in Janez Škof naših strahov lotila tudi s humorjem, glasbeno podlago pa bo ponujal Samo Kutin. »Vesela sem, da bo predstava veliko gostovala, v tem času tudi v Tavčarjevem dvorcu na Visokem, v atriju mestne občine v Novi Gorici in na gradu Rajhenburg,« še dodaja.
Prvi del festivala pa bo tradicionalno sklenil Večer resničnih zgodb, ko bodo fragmente iz lastnega življenja pred obiskovalci Švicarije med drugim razgrnili voditelj in pisec Boštjan Napotnik - Napo, antropologinja in raziskovalka morskih nomadov Nataša Rogelja in modna oblikovalka Sanja Grcić. »Na festivalu ne poslušamo le pravljic in pripovedk, življenje je najboljši material za pripovedovanje,« še spomni Špela Frlic.
