Nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Emmanuel Macron se po poročanju medijev zavzemata za srečanje voditeljev 27 članic EU s Putinom. Oba voditelja sta danes ob prihodu na vrh izpostavila pomen dialoga z Rusijo, sploh v kontekstu nedavnega srečanja Putina z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom v Ženevi.
Zadnji vrh EU za Merklovo
Odnosi z Rusijo so ena od osrednjih tem vrha EU ta konec tedna v Bruslju. To bo tudi zadnji vrh, na katerem bo sodelovala Merklova, saj se po petnajstih letih v vlogi kanclerke po septembrskih zveznih parlamentarnih volitvah v Nemčiji ne bo več potegovala za ta položaj.
Nemško-francoski predlog je dvignil precej prahu, slišati je tudi očitke, da se nemška kanclerka in francoski predsednik nista uskladila z drugimi evropskimi voditelji.
Medtem ko je avstrijski kancler Kurz predlog podprl, češ da dialog Rusije in EU ne bi smel biti omejen zgolj na opazovanje razprav Kremlja z ZDA, sploh ker je EU geografsko bliže Rusiji, pa so bili voditelji baltskih držav danes ostri in tudi presenečeni.
Estonska premierka Kaja Kallas je dejala, da so se voditelji zadnjič strinjali, da predstavlja Rusija veliko grožnjo, in da se zato sedaj sprašuje, kaj se je od takrat spremenilo. Ocenila je, da zdaj ni čas za vrh s Putinom, in opozorila, da mora unija vedeti, kaj od takšnega srečanja želi. Pri tem je spomnila na ponesrečen februarski obisk visokega zunanjepolitičnega predstavnika unije Josepa Borrella v Moskvi.
Zadržan je tudi latvijski premier Krišjanis Karinš, ki meni, da bi morala Rusija za dialog plačati določeno ceno, ne pa da EU po priključitvi Krima in sprožitvi vojne v Ukrajini le skomigne z rameni. Kremelj razume politiko moči, koncesije zanj niso znamenje moči, zato ga nemško-francoski predlog skrbi, je dejal ob prihodu na vrh.
"Zdi se mi, da poskušamo sodelovati z medvedom, da bi zavarovali lonček medu," pa je položaj ponazoril litovski premier Gitanas Nauseda. Tudi on je pozval k previdnosti, ko gre za Putina, in spomnil, da bistvenih sprememb v stališčih Rusije ni bilo, zato ne vidi razloga za premik na strani EU. Opozoril je tudi, da EU ni v enakem položaju kot ZDA, ki imajo strateško orožje. EU ima načela in vrednote, pri čemer mora biti dosledna, je pozval.
Baltski voditelji tudi izpostavljajo, da gospodarske sankcije unije proti Rusiji delujejo. Sankcije terjajo čas in vztrajnost, je dejal Karinš. Kallasova pa je poudarila, da po navedbah obveščevalnih služb sankcije delujejo, tako da je potrebna le strateška potrpežljivost.
Odnosi med unijo in Moskvo so na najnižji točki od konca hladne vojne. Ohladitev traja oziroma se poglablja že vse od ruske priključitve ukrajinskega polotoka Krim leta 2014, vse od takrat tudi ni bilo vrha evropskih voditeljev s Putinom. Obe strani sta ena proti drugi medtem uvedli vrsto različnih sankcij.
V zadnjem času so se odnosi še dodatno poslabšali, predvsem zaradi vnovičnega kopičenja ruskih enot ob meji z Ukrajino, ravnanja ruskih oblasti z opozicijskim voditeljem Aleksejem Navalnim in vrste vohunskih afer.
