Referendumu, ki se ga ni udeležilo 28 odstotkov (skoraj 13 milijonov) volilcev, so sledili neskončna pogajalska saga z mnogimi vzponi in padci, padec Therese May in vzpon Borisa Johnsona, pa njegov brexitski sporazum, ki je vseboval veliko trše pogoje odhoda, kot je kdor koli pričakoval leta 2016, in konec lanskega leta dejanski odhod iz EU.
Kritiki brexita v njem še vedno ne vidijo nič pozitivnega. Še bolj kot pred petimi leti se strinjajo z nekdanjim županom New Yorka, poslovnežem in milijarderjem Michaelom Bloombergom, ki je takrat ocenil, da je brexit največja neumnost, kar jih je kdaj koli naredila kakšna država – poleg izvolitve Trumpa za predsednika. Negativne posledice brexita je sicer delno zakrila kovidska pandemija, s katero je povezana tudi najnovejša neresnica o tem, da gre brexitu zahvala za uspešen program cepljenja na Otoku. V parlamentu jo je včeraj v počastitev obletnice »prodajal« premier Johnson in jo pospremil s trditvijo, da zaradi brexita na Otoku menda cvetijo inovacije, delovna mesta in obnova.
A so najpametnejši ekonomisti izračunali, da otoška ekonomija zaradi brexita izgublja v povprečju po 935 milijonov evrov na teden. Dve petini ekonomske škode povzroča zmanjšanje tujih investicij. Pozna se tudi v žepih Otočanov. Že zaradi precej dražje hrane, ne samo uvožene iz EU, ampak tudi domače. Pritožujejo se uvozniki in izvozniki, ribiči in kmetovalci, kulturniki in vsi drugi, finančni sektor pa po tihem vse več deluje na evropski celini. Brexit, ki ga kritiki danes razglašajo za polomijo, grozi z vrnitvijo nemirov na Severnem Irskem in odhodom Škotske. Brexit kot uspešnega ocenjuje manj kot tretjina Otočanov, vplivni lord Michael Heseltine pa pravi, da je pandemija potrdila, da Britanija potrebuje nekaj nasprotnega brexitu, da ta še ni končan in da so obeti zlovešči.
Spor o protokolu
Trenutno najbolj zlovešči se zdijo na Severnem Irskem. Že v trenutku, ko je bila znana zmaga probrexitskega tabora, je bilo jasno, da bodo pogajanja o Severni Irski najtrši oreh, ker bo njena nevidna meja z Republiko Irsko postala meja med EU in Veliko Britanijo. Ta meja je morala ostati odprta, ker bi vrnitev tradicionalne meje zelo verjetno zelo hitro prinesla vrnitev nasilja med skrajneži protestantske in katoliške skupnosti in ogrozila mir, ki ga je prinesel velikonočni sporazum. Da bi to preprečili, so podpisali severnoirski protokol, ki je Severni Irski zagotovil poseben status znotraj carinske unije EU, zaradi katerega ni potreben mejni carinski in drug nadzor. London je v povračilo pristal na mejo na morju med Severno Irsko in preostalim delom Velike Britanije.
Zdaj je jasno, da je Johnson to naredil s figo v žepu. Skoraj leto in pet mesecev po odhodu iz EU sta zaradi njegove grožnje o selektivnem spoštovanju protokola EU in Britanija v srditem sporu o logistiki protokola, ki grozi s trgovinsko vojno med njima in težavami v trenutno politično zelo nestabilni Severni Irski. Britanija naj bi protokol začela dosledno in v polni meri izvajati s prvim julijem.
Britansko vlado pa v bližnji prihodnosti čaka tudi ponovitev referenduma o neodvisnosti Škotske in morebiten razpad Združenega kraljestva. Prvi referendum je bil leta 2014, še preden je London Škote, kot pravi večina med njimi, proti njihovi volji povlekel iz EU. Številni, ki so glasovali tako proti odhodu iz EU kot iz Velike Britanije, zdaj podpirajo neodvisnost. Najnovejše raziskave javnega mnenja obenem kažejo, da bi večina Britancev danes glasovala proti brexitu, a razlika bi bila spet zelo majhna: 51 proti 49.
