Nemčija in Združeni narodi so včeraj gostili drugo konferenco za stabilizacijo Libije, ki so se je v Berlinu udeležili zunanji ministri držav, vpletenih v tamkajšnji desetletje trajajoči konflikt. Cilj konference je bil zagotoviti mednarodno podporo za prehod iz državljanskega konflikta v mirnejše obdobje, s čimer bi se utegnil zmanjšati tudi prehod migrantov čez Sredozemsko morje v Evropo. Krhko premirje, ki je vzpostavljeno med različnimi vpletenimi vojskami in milicami, bodo pomagali nadzorovati opazovalci Združenih narodov. Njihovo napotitev v Libijo je napovedal generalni sekretar ZN Antonio Guterres. Gre za poskus mednarodne skupnosti, da bi vzpostavili trdnejše temelje za izvedbo decembrskih parlamentarnih volitev, z izvedbo katerih se sicer prav tako zatika.
Druge tovrstne konference, ki je potekala na nižji ravni kot prva pred poldrugim letom, se je udeležilo 16 držav, med njimi ZDA, Rusija, Turčija, Egipt, Združeni arabski emirati ter prehodna libijska vlada. Konferenca je bila posvečena predvsem dvema vprašanjema: izvedbi parlamentarnih volitev po razglašeni prekinitvi spopadov in umiku okoli 20.000 tujih vojakov in plačancev iz Libije. Obe vprašanji kljub političnemu napredku v Libiji ostajata kamen spotike do stabilnejše prihodnosti.
Potem ko je bila po prekinitvi spopadov z mukami ustanovljena prehodna vlada premierja Abdulhamida Dbeibeha, ki jo je po mednarodno priznani vladi iz Tripolija marca priznala še vlada generala Kalife Haftarja z vzhoda Libije, so stekle priprave na izvedbo volitev konec letošnjega decembra, s katerimi naj bi Libija po več kot desetletju državljanske vojne spet dobila vlado s polnimi pooblastili.
Velika ovira na poti do volitev pa je zatikanje pri sprejemanju volilne zakonodaje, ki jo mora libijski parlament šele potrditi, prav tako se različne strani razhajajo glede vprašanja, ali naj se decembra voli tudi novega predsednika države. Tako nemški zunanji minister Heiko Maas kot ameriški zunanji minister Antony Blinken ter Guterres so pozvali k izvedbi volitev. Guterres je parlament pozval tudi k čimprejšnjemu sprejetju potrebne zakonodaje za izvedbo volitev. Tudi če bo do volitev prišlo, pa obstajajo pomisleki, ali bodo vse strani sprejele volilne rezultate.
Načelno strinjanje Turčije in Rusije
Vzporedno z vprašanjem izvedbe volitev potekajo tudi premisleki, kako doseči umik tujih sil in plačancev iz države, ki so v preteklosti podpirali bodisi mednarodno priznano vlado iz Tripolija (Turčija) bodisi Kalifo Haftarja (Rusija, Združeni arabski emirati, Egipt, Wagnerjeva skupina, plačanci iz Sirije, Sudana in Čada). Razrešitev tega vprašanja tudi po včerajšnji konferenci ostaja odprta.
Vpletene strani se doslej niso mogle zediniti, katere sile naj se umaknejo prve. Turčija je denimo vztrajala, da je treba njihove enote, ki jih je povabila prejšnja mednarodno priznana vlada, obravnavati drugače. A včeraj je po besedah libijskega zunanjega ministra Najla Manguša pri tem vprašanju prišlo do določenega napredka. Kot je pojasnil Maas, naj bi se Turčija in Rusija strinjali, da bo za ohranitev ravnotežja sil umik postopen in se ne bo zgodil hipoma.
