Strategije za prihodnost

Tudi v drugem izrednem izobraževalnem letu smo večkrat slišali, da so otroci v zgodovini preživeli že bistveno hujše stvari. Otroška psihiatrinja Anica Mikuš Kos je povedala, da je sama kot otrok živela s partizani, v gozdni bolnišnici. To je bilo v času, ko so vsak dan umirali tisoči. »Zato se mi zdijo psihološke in psihosocialne posledice pandemije zaradi osamitve, učenja na daljavo in drugih vsiljenih sprememb življenja manj katastrofične kot mlajšim ljudem,« je zapisala v enem od člankov. Vojne grozote, kot jih opisuje priča druge svetovne vojne, pa otrokom tudi v sodobnosti niso prihranjene. Slovenija, ki se sicer v epidemični histeriji trudi dokazovati, da se bori za sleherno življenje, kot molčeča partnerica globalnih hegemonov nosi moralno breme ubitih, ranjenih, bolnih, sestradanih otrok v tretjem svetu. Zanje ni težava šola, ampak preživetje.