Na našem področju se je precej časa zdelo, da smo do teh ciljev dokončno prišli s samostojno državo. Pa so nas politične sile, ki so trenutno na oblasti, v dobrem letu vladanja poučile, da je naša na ustavi in zakonih temelječa demokracija veliko bolj krhka, kot smo mislili. V tem smislu smo ob 30. obletnici samostojne države podobni prašičku iz Disneyjeve risanke, ki presenečeno zbegan stoji pred krvoločnim črnim volkom, potem ko je ta igraje odpihnil njegovo hišico iz slame. Tako tudi nam jemlje sapo – neustavni prijemi, ki nas vračajo v avtoritarni sistem izpred 30 let, oblastniška samovolja, grožnje, zlorabe položaja, nespoštovanje zakonov, pritiski na medije, neustavni odloki, predpisi, uredbe in zakoni … dežujejo in se stopnjujejo v ploho. Vse to je zabeljeno s primitivnim sovraštvom na družbenih omrežjih in režimski medijski mreži. Tega je odločno preveč za spodobno državo zahodnoevropske demokracije in članico EU. Gre za kratko in malo prevrat, ki niti ne skriva, da je točno to, in si zasluži, da ga temu ustrezno obravnavamo.
Enako skrb vzbujajoča kot lahkotna brezsramnost demontaže vseh družbenih sistemov in pospešeno plenjenje pa je hitrost, s katero nas privajajo na novo »normalnost«, tj. orwellovsko realnost. Če je bilo še pred kakim letom še komu iz vladne koalicije nerodno in se je poskusil zagovarjati in ohraniti videz spodobnega politika, se danes niti ne trudi več. Ko je ministrica Kozlovičeva odšla iz vlade zaradi teptanja zakonodaje in avtonomije tožilcev, je šef njene stranke SMC minister Počivalšek njen odhod pospremil s pripombo, da je to premik z mrtve točke. Da njegova ministrica odhaja zaradi alarmantnega ogrožanja stebrov pravosodja, ga sploh ne zanima. Predstavnikom turizma, ki se njemu – samorazglašenemu zaščitniku turizma – drznejo povedati, da so turistični boni zgolj beden poskus podkupovanja volilcev, medtem ko bodo mnogi od njih zaradi odsotnosti državne pomoči propadli, Počivalšek zabrusi, da so brez poštenja. On je namreč poštenjak, ki lahko deli take ocene. Za ministra za pravosodje je namreč pošteno izbral človeka, ki se je parlamentu predstavil s takimi referencami oziroma preteklimi epizodami, zaradi katerih so ministri še nedavno odstopali ali pa se jih je odstavljalo. Danes pa so to očitno kvalitete, da se nekoga postavi za ministra, varuha sistema, na katerem sloni naša pravna varnost.
In vse to se dogaja po zaslugi kolaborantov – poslancev DeSUS, formalno opozicije, ki pa to dejansko ni, saj le še preštevajo plače do odhoda v pokoj. Med tem štetjem nimajo časa niti glasovati, ko je na dnevnem redu denimo izvolitev pravosodnega ministra. Če omenimo še poslance ostankov ostanka poslanske skupine SMC, ugotovimo, da nas v to novo »normalnost« tišči nekaj posameznikov, ki so se bodisi dobesedno prodali ali pa so se sami integrirali v Noriško kraljestvo.
In kaj nam preostane? Do volitev preživeti, vmes oditi na referendum in zavrniti napad na ustavno pravico do vode. Dobro pa bi bilo razmisliti, kako izboljšati avtonomnost delovanja izvršne, sodne in zakonodajne oblasti. Več kot očitno je, da je v naši državi (ob močno prisotnih avtoritarnih gonih) možno do onemoglosti zlorabljati izvršno oblast in si hkrati podrejati obe drugi veji oblasti. Vidimo, da je sistem zavor in kontrol šibak in da se ga da obiti ali zlomiti. Sankcije za zlorabe vladajočih, ki smo jim priča vsak dan, so premalo učinkovite oziroma je njihov učinek (pre)pozen. Na sodbe ustavnega in preostalih sodišč se vladajoča klika enostavno požvižga. Volitve pa ob izkazani nenačelnosti, teptanju predvolilnih obljub/izdajstvu zaupanja volilcev oziroma koruptivnosti dela poslancev prav tako niso zadosten korektiv.
Sedanja oblast je prišla v simbolno pravem času – ob 30. obletnici samostojnosti je pravi obremenitveni test za demokratično zrelost naše družbe. Nedvomno bo ta preizkus imel velike materialne in moralne posledice, ki jih bo treba še leta sanirati. Tudi če ga bomo prestali, bo nujno, da se iz tega nekaj naučimo in ukrepamo.
Dragan Matić, Srednje Gameljne