Kot je dejal, si ne predstavlja, da bi se srečal z Bidnom, ki mora po njegovem najprej odpraviti sankcije proti Iranu, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

»Moje sporočilo ZDA je naslednje: takoj se vrnite k jedrskemu sporazumu,« je po poročanju italijanske tiskovne agencije Ansa dejal Raisi.

Po drugi strani pa je na prvi novinarski konferenci po izvolitvi na petkovih volitvah zatrdil, da ni ovir za nadaljevanje diplomatskih odnosov s sunitsko Savdsko Arabijo, regionalnim tekmecem šiitskega Irana.

Raisi, ultrakonservativni klerik, naj bi položaj prevzel avgusta in nasledil Hasana Rohanija, katerega glavni dosežek je bil leta 2015 doseženi jedrski sporazum, v skladu s katerim je Iran omejil svoj jedrski program v zameno za odpravo mednarodnih sankcij. Potem ko so se ZDA pod vodstvom takratnega predsednika Donalda Trumpa leta 2018 enostransko iz sporazuma umaknile in zaostrile sankcije proti Iranu, je Teheran postopoma začel opuščati zaveze iz sporazuma.

Na Dunaju se nadaljujejo diplomatska pogajanja o sporazumu, katerih cilj je vrnitev ZDA k sporazumu in odprava sankcij proti Iranu.

»Vsa pogajanja, ki zagotavljajo nacionalne interese, bodo zagotovo podprta, toda (...) ne bomo dovolili, da bi bila to pogajanja zaradi pogajanj,« je dejal Raisi in dodal, da je bil izvoljen po "množični" volilni udeležbi.

Volitve, na katerih je zmagal s skoraj 62-odstotno podporo, je sicer zaznamovala rekordno nizka volilna udeležba - 48,8-odstotna - ki je bila najnižja na predsedniških volitvah od ustanovitve islamske republike. Raisi je kljub temu danes pozdravil »pomembno« udeležbo iranskih volivcev na voliščih »kljub psihološki vojni, ki so jo vodili iranski sovražniki«.

60-letni Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, pripada skrajnemu konservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o »velikem satanu«. Zanj veljajo ameriške sankcije, v preteklosti pa so ga povezovali z usmrtitvami političnih zapornikov.

Kot je danes zatrdil, je »vedno zagovarjal človekove pravice«, medtem ko mu ZDA in več zahodnih nevladnih organizacij med dolgoletno kariero v sodstvu očita, da je odgovoren za kršitve človekovih pravic, med drugimi za mučenje in usmrtitve več tisoč oporečnikov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.