»Obžalujem klofuto, ki sem jo dal pokojnemu. Za to sem kriv, nisem pa kriv, da je umrl. Hotel sem se odstraniti iz tega življenja. Pet dni pred tem sem že imel pripravljene potovalke, da grem delat v Švico,« se je v zaključnih besedah na novogoriškem okrožnem sodišču branil osumljeni Žan Gorše Peršolja. Podobno je pripovedoval Sandi Kos, rekoč, da je želel le narediti mir in da se mu dogaja velika krivica. Tožilstvo jima očita, da sta septembra lani v opuščeni tovarni Ideal v Novi Gorici, kjer se zbirajo brezdomci in ljudje z roba družbe, obračunala z Vrtojbencem Valterjem Humarjem, ki je zaradi posledic udarcev tri dni kasneje v bolnišnici umrl. Tožilka za osumljena uboja v sostorilstvu zahteva 12-letno zaporno kazen, medtem ko njunemu kolegu Adnanu Demiroviću za pomoč pri pretepu grozi šest mesecev zapora. Vsi so stari znanci policije.
Povod denarnica in telefon
Spor je vzplamtel na nedeljsko popoldne, ko je Kos ugotovil, da je ostal brez denarnice, v kateri naj bi hranil nekaj več kot 600 evrov. Posumil je, da mu jo je ukradel Humar, zato ga je počakal, da se vrne k zapuščeni tovarni. Priče so v preiskavi opisovale, da je bilo srečanje burno, spremljalo ga je vpitje, padale so klofute. V spor sta se vključila tudi Gorše Peršolja in Demirović, kri pa naj bi zavrela, ko je Gorše Peršolja od Humarja zahteval telefon in v njem našel telefonske številke lokalnih policistov ter posumil, da je Humar »policijski špijon«. Kraja denarnice in telefonske številke policistov so po mnenju tožilke tudi motiva, zaradi katerih sta Gorše Peršolja in Kos z žrtvijo obračunala. »Udarjala sta ga s pestmi, z nogami brcala po glavi in telesu, eden od njiju pa ga je stisnil s prsti za vrat,« je tožilka predstavila obtožnico in pojasnila, da naj bi ga še naprej udarjala, ko je bil že povsem obnemogel, nato pa sta ga poškodovanega in nezavestnega pustila ležati na tleh najmanj 12 ur.
Kdaj je dobil usodne udarce, od koga in kaj se je v vmesnem času dogajalo, ostaja bolj ali manj nepojasnjeno, saj se obiskovalci Ideala spomnijo le maločesa. Naslednje jutro je nezavestnega Humarja poskušal reševati prav Kos, ga spiral z vodo in poklical reševalce. »Bil sem edini, ki sem mu pomagal,« se je branil. Humar je zaradi poškodb možganov po dveh dneh umrl, na telesu in obrazu je imel več podplutb, udarnin in raztrganin, ki jih je sodni izvedenec pripisal udarcem s pestjo oziroma brcam z obuto nogo. Tožilka osumljena povezuje z ubojem, ker so na njunih oblačilih in obuvalih našli sledi žrtvine krvi.
So bili usodni udarci ali padec?
Zataknilo se je, ker sodni izvedenec ni mogel povsem izključiti možnosti, da bi do nekaterih poškodb lahko prišlo tudi zaradi padca žrtve, ki so ji v krvi našli alkohol in psihoaktivne snovi. Na tem sedaj temelji obramba obtoženih. »Lahko je do tega prišlo tudi zaradi padca pokojnega, za katerega je kriv sam zaradi zaužitega heroina in alkohola, zato ne moremo govoriti o dokazani krivdi. Če padca ne moremo izključiti, tudi človeka ne moremo obsoditi,« meni Goršetov zagovornik Gregor Veličkov. Prav tako so zagovorniki obdolženih prepričani, da zaslišane priče niso verodostojni viri. Gre za družbo uživalcev drog, kjer so opisi lahko zgolj plod govoric, meni Veličkov, Kosova zagovornica Lidija Košutnik pa dodaja, da »nobena od prič na glavni obravnavi ni potrdila izjav, ki jih je sprva dala policistom v preiskavi«. Sodnica Darinka Kogoj bo odločitev glede krivde sporočila danes.
