Domoljubje je ena čudna reč. Na prvi pogled je tako enostavno ljubiti svojo domovino, skrbnejši premislek pa povzroči nagubano čelo. In prav v teh dneh je priložnosti za razmišljanje več kot obilo. Tridesetletnica mlade države, čeprav po nekih drugih kriterijih že dovolj izkušene, preizkušane in utrujene od marsičesa, prinaša svečane govore, zapise in spomine različno zaslužnih za njen nastanek, razvoj in enako padce. O slednjih seveda ne bo nikakršnega priznanja odgovornih.
Že stari Rimljani, na katerih modrosti se radi sklicujemo, so imeli nekaj težav z domoljubjem. Prešeren je zapisal, da »mraz Ovida v Pontu tare«. Pesnik je imel tež...
