Sobotni sestop s Triglava se je za 73-letnega planinca iz osrednje Slovenije končal tragično. Med potjo z vrha Triglava proti Doliču mu je pri Bovški škrbini zdrsnilo, omahnil je čez 50-metrski stenski previs in nato po snežišču drsel še dobrih 200 metrov. Padca ni preživel. V reševanje se je vključila helikopterska dežurna ekipa gorske reševalne službe na Brniku in truplo pokojnika prepeljala v Trento.
To ni bilo edino reševanje minuli konec tedna v gorah. Samo tolminski gorski reševalci so v soboto našteli šest posredovanj. Onemogla planinca so reševali z grebena Kovka na Cerkljanskem in s Kalarskega roba na Tolminskem. V Baški grapi si je planinec poškodoval koleno, nedaleč stran planinka nogo, nad Vipavo pa je pohodnico obšla slabost. Na Gorenjskem sta se na sobotni večer na pobočju Stola izgubila tuja planinca. Našli so ju gorski reševalci iz Radovljice in ju na mejnem prehodu Ljubelj predali avstrijskim reševalcem.
Statistika letošnjega leta o zahtevnih razmerah v gorah govori sama po sebi. Gorski reševalci so imeli do danes popoldne 212 intervencij, z gora so reševali 26 lažje in 43 težje poškodovanih planincev, že trinajstkrat letos pa so bile naše gore prizorišče smrtnih nesreč.
V gorah je zima
Predsednik bovške gorske reševalne službe Jure Črnič svari, da so razmere v visokogorju zimske. »Nad 1900 metri imamo še vedno čisto pravo zimo in za takšne vzpone potrebujemo popolno zimsko opremo. Čeprav so temperature v dolini že poletne, naj bodo dereze, cepin in zimska oblačila še nekaj časa del vašega nahrbtnika,« priporoča, vsem neizkušenim planincem pa vzpone nad 2000 metrov nadmorske višine toplo odsvetuje. Ker je bila letošnja zima s pošiljkami snega izjemno radodarna, gorski reševalci pričakujejo, da se bo sneg v sredogorju in visokogorju še kar nekaj časa obdržal. Zaradi velikih plazov, ki so se prožili v dolino, pa so ponekod v nižjem svetu še vedno velika snežišča. »Prečkamo jih lahko samo s primerno zimsko opremo,« svarijo reševalci.
Naj ne bo prva tura Triglav
Marsikatera planinska pot je zaradi dolge zime še poškodovana, potrgane so lahko jeklenice ali pa celo del poti manjka zaradi burne gorske erozije, je z napotki podkovan tudi Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec Planinske zveze Slovenije in inštruktor gorskega reševanja. »Previdni moramo biti posebno tam, kjer poti potekajo prek melišč, na severnih straneh, v grapah, kamor sonce redko posije. Sneg je čez dan mehek in se predira, proti večeru ali zgodaj zjutraj pa pomrznjen. Za planince predstavlja past, saj se nam lahko vdre in si pri tem poškodujemo kolena ali pa po njem zdrsnemo in se hudo poškodujemo.«
Svetuje tudi, naj Triglav ne bo cilj prve ture. »Začenjamo z manjšimi domačimi hribčki, nato nadaljujmo na srednje dolgih turah, Triglav naj bo cilj šele v poznem poletju,« je za Slovensko tiskovno agencijo povedal inštruktor gorskega reševanja. V času pandemije covida-19 se je namreč povečalo število domačih obiskovalcev gora, tudi tistih, ki se prej v visokogorje niso podajali.