Vesna Tripković, vodja oddelka za kulturo, meni, da je vizualna umetnost nepogrešljiva: »Odkar so nova področja, nove tehnologije, se mladi identificirajo precej bolj prek tovrstnih podob, kot so se v preteklosti. Pri nas ni poudarek samo na izobraževanju oziroma ustvarjanju, ampak tudi na tem, kako danes gledati vizualno umetnost, kako gledati vizualne podobe, kam jih umestiti, kaj nam sporočajo.« Še posebej ponosni so, da se bodo njihove tečajnice iz programov za odrasle predstavile na najstarejši razstavi v Sloveniji, to je Majski salon, ki se slovesno odpre 25. junija v Kopru. Lidija Globevnik, Manca Gosenca, Eva Pirc in Cvetka Logar bodo na razstavi, posvečeni kiparski keramiki, kipu in risbi, predstavile delo z naslovom Mi nismo Ismenena, s čimer izpostavljajo, da so Antigona, ki vedno vztraja in se bori do konca.
Slike za varuha
V Pionirskem domu so znani po bogati tradiciji otroške likovne produkcije. Tako so od 7. junija v njihovem galerijskem prostoru na Komenskega 9 razstavljene fotografije otroških del. Danes bodo zaključili Likovni festival LIKfest, v katerem so sodelovali otroci ljubljanskih vrtcev in osnovnih šol, in sicer z odprtjem dogodka na Svetlobni gverili v sklopu Poletne muzejske noči. Pred Pionirskim domom na Vilharjevi cesti 11 bodo na vrtu poslopja ob 21.30 odprli prostorsko instalacijo Mi smo vsi v istem čolnu.
Do 8. julija si je možno ogledati tudi razstavo Pogovor v Mestni hiši. Razstavljena so dela odraslih, ki so nastala na celoletnih grafičnih, slikarskih in kiparskih tečajih pod mentorstvom Borisa Beje in Nine Koželj. V Pionirskem domu so prepričani, da je kulturno-umetniško izobraževanje močno prepleteno s spoštovanjem človekovih pravic, zato so veseli, da sodelujejo z Varuhom človekovih pravic. V njegovih prostorih bodo 21. junija odprli razstavo Slika za varuha. »Predvsem se učimo opazovati,« razloži mentor Boris Beja, sicer kipar in slikar. »To pomeni, da prek opazovanja zadeve tudi zabeležimo. Bodisi v kipu bodisi v sliki.« Slike za varuha so podobe, ki se navezujejo na Miheličeve kurente. Torej na tiste, ki preganjajo zimo, pa tudi na neke pionirske demone, toteme, ki preganjajo korono, strah, zlo, grde ljudi, ves ta hinavski svet, v katerem otroci in odrasli živimo, pravi Beja. »So tudi vprašanja za varuha, koga varuje, koliko varuje. Likovna umetnost je tudi takšna, da lahko prek podobe naslovi različna vprašanja in odgovore. Je pa seveda odvisno od gledalca, koliko vprašanj si bo znal postaviti in koliko močan bo, da bo sprejel odgovore, ki mu jih dajemo.«