Nepozabna Poletna noč je prva zmagovalka Slovenske popevke v Ljubljani. Glasbo in aranžma za nastop Beti Jurković in Marjane Deržaj na Gospodarskem razstavišču leta 1964 je prispeval Mojmir Sepe, romantično besedilo je napisala Elza Budau. Poletna noč je bila najboljša popevka festivala po mnenju občinstva (po mnenju žirije sta bili – zanimivo – boljši Poslednja postaja Lada Leskovarja in Čez veliko let Iva Robiča) in se je kasneje zapisala v slovensko zgodovino kot klasičen primer zlatega obdobja slovenske popevke. Naj dodamo, da se je v javnosti, kljub prvi izvedbi hrvaške pevke Beti Jurković, veliko bolj prijela druga verzija, ki jo je pela Marjana Deržaj. Pevko je spremljal ljubljanski jazz ansambel, EP-plošča s skladbo Poletna noč je izšla leta 1964 pri zagrebškem Jugotonu, na njej pa so bile še manj znane popevke Monsieur, Dixieland Band in Suki – Yaki. Poletna noč je hkrati največja uspešnica Marjane Deržaj.
Majda Sepe na prvem festivalu Melodije morja in sonca v Portorožu ni zmagala, je pa osvojila tretje mesto po mnenju občinstva. A popevka se je bolj prijela, kot bi si takrat mislili. Mojmir Sepe je bil skladatelj in aranžer, besedilo je prispeval Gregor Strniša. Majda Sepe je tudi sicer veliko pela na festivalu, kar šestkrat, nazadnje leta 1984, ko je skladba Valovi in morje dobila nagrado za najboljši aranžma. Mimogrede, »ribič« je leta 1982 dobil nagrado za najbolj priljubljeno popevko festivala do takrat.
Kot smo omenili, je bil festival Melodije morja in sonca prvič organiziran leta 1978. Prva zmagovalka je bila Moni Kovačič, slovenska pevka, ki se je sicer rodila v Nemčiji; zablestela je s skladbo Nasmeh poletnih dni. Glasbo je napisal Milan Ferlež, besedilo Elza Budau. Moni Kovačič ali originalno Monique de Haviland, ki je istega leta sicer blestela z erotično popevko Brez ljubezni mi živeti ni, je bila na jugoslovanski glasbeni sceni le malo časa, konec sedemdesetih let in v začetku osemdesetih. Na Melodijah morja in sonca pa je nastopila še leta 2017.
Člani skupine Pepel in kri so bili stalni gostje na mnogih jugoslovanskih festivalih, še posebej so ljubili splitsko srečanje, na katerem so se za nagrade borili z Oliverjem Dragojevićem, Mišom Kovaćem, Novimi fosili, Terezo Kesovijo, Zlatkom Pejakovićem in celo Đorđem Balaševićem. Leta 1979 so na festivalu v Splitu zapeli svojo najbolj uspešno poletno popevko Tu je Dalmacija. Besedilo je napisal Dušan Velkaverh, glasbo seveda Tadej Hrušovar, aranžma pa je delo Deča Žgurja. Prvi vokal skupine Pepel in kri je bil takrat Edvin Fliser.
Med mnogimi uspešnicami skupine Hazard je tudi nekaj hrvaških. S skladbo Nigdje nema tvoje luke so leta 1981 nastopili na splitskem festivalu in čeprav velikega uspeha niso dosegli, gre za enega od skritih biserov, ki jih je znal napisati Tadej Hrušovar. Besedilo za poletno ljubezensko popevko je prispeval Dušan Velkaverh, popularnemu Dejviju sta z aranžmajem pomagala Dečo Žgur in član skupine Hazard Braco Doblekar. Na splitskem festivalu je tistega leta zmagal bivši član sarajevske Teške industrije Seid Memić Vajta z Mornarevo pjesmo.
Eden najbolj uspešnih festivalskih ansamblov v Sloveniji so bili Bazar. V osnovni postavi so ob Danilu Kocjančiču sodelovali Slavko Ivančić (1984–1986), Marino Legovič, Dušan Vran in zadnje čase najuspešnejši glasbenik na Obali Zdenko Cotič. Bazar so v različnih postavah kar trikrat zmagali na festivalu Melodije morja in sonca (Portorož 1905, Dober dan in Amerika), najdlje pa je ostala popularna njihova Portorož 1905. Glasbo za popevko v ritmih začetka prejšnjega stoletja je napisal Kocjančič, besedilo Drago Mislej, aranžma pa je prispeval Marino Legovič.
Skupina s črno-belim imenom ni imela veliko uspešnic, pravzaprav je imela samo eno, ki je bila narejena kot podlaga za slovenski mladinski film Poletje v školjki iz leta 1985. Člani skupine Black & White so bili v tistih letih Eva Kozlevčar, Agim Brizani, Tomaž Kozlevčar, Iztok Černe in Imer Brizani. Glasbo je napisal Jani Golob, besedilo pa Milan Jesih. Ne gre pozabiti, da je film režiral Tugo Štiglic, v glavni vlogi pa je blestel David Sluga. Uspešna je bila tudi priredba skladbe iz leta 2009, ki so jo zapeli Perpetuum Jazzile.
Čeprav je nekaj zanimivih morskih ali poletnih popevk zapel tudi sam, je Oto Pestner napisal tekst in glasbo za eno najpopularnejših poletnih popevk pri nas. Vrniva se na najino obalo je osvojila 12. festival Melodije morja in sonca leta 1989. Besedilo je jezdilo na valu osamosvojitvenih teženj, ko je tudi Slovenija prepoznala svoje majhno morje, čeprav smo največ sončnih žarkov poleti še vedno našli na Hrvaškem. Nace Junkar in Helena Blagne sta sicer skupaj zapela še nekajkrat, a takšnega uspeha nista več dosegla.
Štiriinštiridesetletna pevka iz Kopra ima izredno bogato in pestro kariero, a se kljub nastopom na številnih festivalih in celo dvema prepričljivima zmagama na moderni verziji Slovenske popevke zdi še vedno na najvišjem mestu skladba Lahko noč, Piran. Za zmagovalko festivala Melodije morja in sonca 1996 je glasbo in aranžma prispeval skladatelj Marino Legovič, romantično besedilo pa izolski poet Drago Mislej: »Lahko noč, temne ulice / in vam lahko noč, trudni koraki. / Lahko noč, golobi prestrašeni / in vam lahko noč, ponočnjaki.«
Gorenjski popevkarji so leta 1999 izdali svoj zadnji, peti in verjetno najboljši album Še 1000 km, na katerem je tudi skladba Stara barka ziba se. Album je poleg te popevke vseboval še pol ducata uspešnic. »Saj stara barka ziba se, ker midva sva na njej / in tako kot znaš le ti, me spet lepo poglej,« so stihi ljubezenske poletne, morske skladbe, ki so jo tisto poletje veliko prepevali. Čeprav so, mimogrede, Matjaž Zupan in ekipa na izboru za Evrovizijo s skladbo Še 1000 km konkretno pogoreli – s 15. mestom.
