Nogometni navdušenci radi rečemo, da je nogomet večji od življenja, a ko se je prejšnjo soboto zvečer danski nogometaš Christian Eriksen sredi tekme zgrudil na tla in se pred našimi očmi naslednje pol ure dobesedno boril za življenje, je nogometna tekma med Dansko in Finsko, ki se je do takrat igrala, v trenutku izgubila vsak smisel. Šestnajst tisoč danskih in finskih navijačev na tribunah stadiona Parken v Köbenhavnu ter milijone drugih, ki smo tekmo gledali prek televizije, je obmolknilo in po tihem navijalo le še za Christianovo preživetje. V 35 letih, kolikor gledam nogomet, me še nič videnega na nogometni zelenici ni tako pretreslo kot prizor negibnega Eriksonovega telesa in njegov prazen, mrtev pogled, ki so ga ujele kamere, preden so ga obstopili njegovi soigralci in zastrli pogled nanj. Skozi noge danskih nogometašev smo videli le še poskus oživljanja, po katerem sem sam za nekaj trenutkov ugasnil televizor, saj nisem več vzdržal.
Ne, ni šlo za nič podobnega napetosti, ki jo kot navijač čutiš pred izvajanjem odločilne enajstmetrovke svojega moštva, ko si zakriješ obraz ali se celo umakneš v s...
