Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je v četrtek sprejela vlada, predvideva več načinov koriščenja pravic iz dolgotrajne oskrbe, med katerimi so formalna oskrba v instituciji ali na domu, denarni prejemek in oskrbovalec družinskega člana.
Z zakonom se uvajajo tudi nove storitve v podporo ohranjanju samostojnosti in preprečevanju poslabšanja stanja ter sofinanciranje e-oskrbe. Po oceni Janeza Poklukarja bo to pomembno prispevalo k temu, da bodo starejši lahko čim dlje živeli samostojno v domačem okolju.
Izvajalci dolgotrajne oskrbe bodo glede na predlog zakona javni zavodi, druge pravne osebe ter samostojni podjetniki posamezniki in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, ter nosilci dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki opravljajo dolgotrajno oskrbo v obliki bivalnih enot. Posebna oblika opravljanja dolgotrajne oskrbe na domu je oskrbovalec družinskega člana.
Storitve dolgotrajne oskrbe, ki se ne bodo izvajale na domu, se delijo na bivalne skupine (zdravstvene storitve se zagotavljajo v okviru patronažne službe), oskrbne domove (zagotavljajo se tudi zdravstvene storitve, zdravstvena nega, fizioterapija in delovna terapija) in negovalne domove (za upravičence s kompleksnimi potrebami).
Storitve dolgotrajne oskrbe se bodo uvajale postopoma. Že v prihodnjem letu je predvideno izvajanje storitev dolgotrajne oskrbe v institucijah in z oskrbovalcem družinskega člana, od leta 2024 pa tudi storitve na domu in denarni prejemek.
Dokler v letu 2025 ne bo uveljavljen zakon o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, bo razliko pokrival državni proračun. Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi predvideva, da vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi predlog posebnega zakona o novem prispevku, ki ga praviloma sprejme do konca leta.
Stroški dolgotrajne oskrbe za leto 2025 so sicer ocenjeni na 744 milijonov evrov, od katerih naj bi 222 milijonov evrov pridobili iz prispevka za dolgotrajno oskrbo, 300 milijonov evrov iz prenosa obstoječih sredstev iz prispevka za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, 222 milijonov evrov pa bi zagotovil državni proračun.
Pričakuje se povečanje števila upravičencev do dolgotrajne oskrbe
Ob hitrem staranju prebivalstva se bo povečevalo tudi število upravičencev do dolgotrajne oskrbe. Po ocenah ministrstva jih bo v prihodnjem letu okoli 63.400, v letu 2025 pa skoraj 69.300. Večji del jih bo, kot je opozoril Poklukar, potreboval institucionalno oskrbo.
Upravičenost do koriščenja storitev se bo presojala s posebnim orodjem za oceno celotnega funkcioniranja človeka, je pojasnila vodja sektorja za dolgotrajno oskrbo Klavdija Kobal Straus. Oceno bodo izdelali za to posebej usposobljeni strokovni delavci s področja zdravstva in sociale, praviloma na domu.
Koriščenje pravic iz dolgotrajne oskrbe za oskrbovanca doma za starejše na primer pomeni, da bo iz svojega žepa kril samo strošek standardne namestitve, ki bo določen s pravilnikom, storitve iz pravic dolgotrajne oskrbe pa bodo pokrili javni viri.
Kot sta še poudarila minister in Kobal Strausova, zakon ni namenjen samo starostnikom, ampak vsem starejšim od 18 let, ki tako oskrbo potrebujejo, a je bil zanje dostop do nje sedaj otežen.
Vlada bo predlog zakona v parlamentarni postopek poslala po rednem postopku, minister pa verjame, do bo deležen široke razprave in podpore.
Novi zakon je “prazna škatla” brez vsebine
Po tem, ko so novi predlog zakona o dolgotrajni oskrbi kot popolnoma nesprejemljivega, pomanjkljivega in nedodelanega »raztrgali« v Srebrni niti – Združenju za dostojno starost, so se oglasili tudi v opoziciji. V SDugotavljajo, da je ključni problem financiranje dolgotrajne oskrbe, za katerega po njihovem prepričanju aktualna vlada nima narejene ustrezne konstrukcije in ga očitno želi preložiti za naslednje vlade.
»Kot je razvidno iz predloga, namerava vlada pogoje obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo urediti v posebnem zakonu, tako da je vsebina tega, osnovnega zakona, le 'prazna škatla' brez ključne vsebine – od kje in s kakšnimi sredstvi financirati dolgotrajno oskrbo,« pravijo v SD. Po njihovem mnenju je dolgotrajno oskrbo na sistemski ravni mogoče izpeljati samo preko dodatnih virov, ne pa s še dodatno obremenitvijo že tako preobremenjene zdravstvene in pokojninske blagajne. Da je takšno financiranje dolgotrajne oskrbe dolgoročno nevzdržno, so prepričani tudi v LMŠ.
Predsednik NSi Matej Tonin je po drugi strani danes povedal, da so bili v stranki še posebej pazljivi na način financiranja, saj so želeli, da breme dolgotrajne oskrbe prevzamejo vsi državljani, ne zgolj delovno aktivni. »To je možno le preko sedaj predlaganega načina, in sicer da večji del financiranja prevzame proračun, v kasnejših letih pa se bo za to oblikovalo posebno zavarovanje,« je pojasnil.
