Biden je ob podpisu zakona za razglasitev prvega novega nacionalnega praznika po dnevu Martina Luthra Kinga mlajšega iz leta 1983 dejal, da si to šteje v eno največjih časti njegovega mandata.
»To je dan, ki ima veliko težo in veliko moč. To je dan, ko se spominjamo moralnega madeža, grozljivega davka, ki ga je suženjstvo vzelo državi in ga še jemlje,« je dejal Biden in spomnil na veliko večino, s katero je bil praznik potrjen v kongresu. »Upam, da je to začetek spremembe v tem kako se obnašamo drug do drugega,« je dejal.
Praznik nima nič skupnega s kakšnim uradnim datumom ukinitve suženjstva v ZDA, ampak ga temnopolti v ZDA že desetletja slavijo kot takega. Separatistična konfederacije južnjaških sužnjelastniških držav ZDA je kapitulirala v državljanski vojni aprila 1865, beseda o tem pa se je med temnopoltimi sužnji le počasi širila.
Glas o porazu konfederacije je prišel v teksaški Galveston 19. junija 1865 skupaj z vojsko ZDA. Predsednik Abraham Lincoln je sužnje sicer osvobodil z razglasom o emancipaciji že januarja 1863. Sužnji iz Galvestona pa naj bi bili zadnji, ki so slišali, da so postali svobodni in zato juneteenth.
Senat je predlog zakona potrdil soglasno brez glasovanja v torek, predstavniški dom kongresa pa potem v sredo s 415 glasovi proti 14.
Večina zveznih držav ZDA sicer juneteenth že praznuje. Tradicionalno praznovanje vsebuje branja razglasa o emancipaciji ali enakopravnosti, petje tradicionalnih črnskih pesmi, branje del temnopoltih avtorjev, ulične sejme, piknike na prostem in tudi izbor miss juneteenth.
