Trinajste predsedniške volitve po islamski revoluciji leta 1979, ki bodo v Iranu potekale danes, ne bodo prinesle presenečenj. Po javnomnenjskih raziskavah sodeč bo zmagal favorit skrajnih konservativcev, 60-letni predsednik vrhovnega sodišča Ebrahim Raisi, ki se ga omenja tudi kot potencialnega naslednika vrhovnega verskega voditelja, 82-letnega Alija Hameneja.
Raisi, ki je večino svoje kariere preživel na različnih funkcijah v pravosodju, je tudi klerik. Velja za tesnega zaupnika Hameneja. Za podporo dobrih 59 milijonov volilcev tekmuje z zgolj še tremi protikandidati. V sredo se je namreč umaknila četverica kandidatov, kar se pri iranskih volitvah sicer dogaja pogosto, zato da bi se izboljšale možnosti drugih kandidatov konservativnega ali bolj liberalnega tabora.
Že pred tem je svet varuhov na tokratnih volitvah izločil rekordno število potencialnih kandidatov in tako k volitvam pripustil večinoma izbrance skrajnih konservativcev, ki po letih napetosti z ZDA in tudi krvavem zatrtju protestov leta 2017 zdaj ocenjujejo, da nikoli dokončana islamska revolucija prehaja v novo pomembno fazo. Pred volitvami so tesni sodelavci Hameneja govorili o nujnosti »očiščenja revolucije«, s čimer se je nakazovalo, da se mora nadaljevati temeljni politični projekt verskega voditelja – oblikovanje »islamske vlade«. Hamenej je že v preteklih letih na položaje v vladi in administraciji nastavljal skrajne konservativce, ta trend pa naj bi se po ocenah analitikov nadaljeval tudi po Raisijevi izvolitvi, ko bi utegnili številne položaje dobiti pripadniki Revolucionarne garde in paravojaške milice basidžev, ki je bila leta 1981 vključena v Revolucionarno gardo in je poleg svojih socialnih aktivnosti v preteklosti tudi zatirala proteste. Takšnih obtožb je deležen tudi Raisi, proti kateremu so ZDA uvedle sankcije zaradi kršitev človekovih pravic in tudi domnevne vpletenosti v množične eksekucije iranskih političnih zapornikov po iraško-iranski vojni leta 1988.
Obeta se nizka volilna udeležba
Ker tokratne predsedniške volitve niso prava izbira med konservativci in reformisti (kandidatov slednjih na volilnem lističu ni), temveč so predvsem volilno potrjevanje oblasti konservativcev, se danes obeta precejšnja volilna abstinenca. V primerjavi s 70-odstotno volilno udeležbo leta 2017 naj bi tokrat po merjenjih predvolilnega utripa svoje glasovnice oddalo zgolj 40 odstotkov upravičencev. K bojkotu volitev sta pozvala tako nekdanji šah Reza Pahlavi kot voditelj reformističnega gibanja Mirhosein Musavi, ki je v hišnem priporu že desetletje.
Pred leti so protestniki na iranskih ulicah ob trditvah o ukradenih volitvah vpili: »Kje je moj glas?!« Zdaj se je to vzdušje spreobrnilo v apatijo, zaradi katere bodo raje ostali doma. To ne ustreza iranskim oblastem, ki so v minulih dneh tudi prek odhajajočega predsednika Hasana Rohanija ljudi pozivali na volišča. A mnogi državljani niso razočarani zgolj zaradi grobih posegov sveta varuhov v volilni proces. Dolg seznam zamer gojijo tudi proti Rohaniju, čigar administraciji se ni uspelo soočiti s hudimi gospodarskimi posledicami ameriških sankcij.
Kaj skoraj gotova izvolitev Raisija pomeni za Iran na notranjepolitičnem prizorišču in za usodo mednarodnih pogovorov za obnovitev iranskega jedrskega dogovora, ostaja nejasno. Rohanijeva administracija ima čas za sklenitev dogovora do konca svojega mandata v avgustu. A vprašanje je, kakšna bo usoda morebitnega dogovora pod Raisijem. Odprto ostaja tudi, s kakšnim političnim in ekonomskim programom namerava voditi državo. O tem v volilni kampanji državljani niso veliko izvedeli. Zagotovil je le, da bo poskušal zmanjšati brezposelnost.
