Pri svojem dolgoletnem delu v rokometnem klubu Celje sem se lahko prepričal o mačehovskem odnosu naše države do slovenskega vrhunskega športa. Razen sredstev občine Celje smo bili praktično brez državne podpore, pa smo leta 2004, po zaslugi glavnega pokrovitelja Pivovarne Laško, kljub temu osvojili naslov evropskih klubskih prvakov, ki je do sedaj edini med našimi moškimi klubi. Vse več naših najboljših igralcev nogometa, košarke, rokometa… odhaja v bogatejše evropske klube, katerih proračun je na primer v rokometu deset- do petnajstkrat večji od celjskega. Če k temu dodamo še vsesplošno razprodajo našega premoženja in podjetij tujcem ter s tem tudi vse manjši interes za sponzoriranje slovenskega športa, bomo v bodoče lahko občudovali le še Dončića, Rogliča, Pogačarja, Oblaka…, ki nastopajo za tuje klube.
Andrej Šušterič, Proseniško30 let domoljubja in slovenski šport
Mediji so nas v sredo opozorili na objave, v katerih se stranka NSi na svojem twitter profilu z naslovom #30letdomoljubja hvali z nekaterimi največjimi uspehi slovenskih športnikov – kolesarjev Rogliča in Pogačarja, evropskih prvakov košarkarjev ter s prvo olimpijsko medaljo veslačev Čopa in Žveglja za samostojno Slovenijo. Kaj le je NSi storila za slovenski šport, da se tako hvali z njegovimi uspehi? In kaj sploh je naša država s svojimi politiki storila za slovenski šport? Razen tega, da samo obljubljajo, se slikajo ob največjih uspehih slovenskega športa, mahajo z zastavo… Niti tega, da bi v našem parlamentu sprejeli uredbo o neobdavčitvi sponzorskih sredstev, ne zmorejo.