Nemčija je najpomembnejša gospodarska partnerica Slovenije. Nemško-slovenski gospodarski odnosi se z blagovno menjavo v višini skoraj 11 milijard evrov nadaljujejo v pozitivnem trendu, nanje pa vpliva visoka stopnja izvoza slovenskih podjetij v Nemčijo. Tudi glede neposrednih naložb sodi Nemčija z naložbami v znesku 1,4 milijarde evrov v sam vrh najpomembnejših tujih vlagateljev. Slovenija se med 15 državami SVE, ki so sodelovale v raziskavi, uvršča med tri najboljše države na področju raziskav in razvoja. Slovenija tako ponuja vse pogoje za digitalno preobrazbo in uvajanje industrije 4.0 na vseh ravneh.
Nemška podjetja po lastnih izračunih ustvarjajo skoraj 15 odstotkov prometa, predstavljajo 20 odstotkov celotnega slovenskega izvoza in zaposlujejo okoli 8 odstotkov vseh slovenskih delojemalcev. Dodana vrednost na zaposlenega je v povprečju 25 odstotkov višja od slovenskega povprečja in znaša 37.776 evrov. Območje srednje in vzhodne Evrope velja danes za Nemčijo za enega najpomembnejših gospodarskih prostorov, poslovnih partnerjev in destinacij za naložbe. »Zato nemške zunanje gospodarske zbornice (AHK) od leta 2006 izvajamo skupno raziskavo o gospodarskih in naložbenih razmerah v državah srednje in vzhodne Evrope. Zadnja raziskava vseh nemških zunanjegospodarskih zbornic (AHK) je v 15 državah srednje in vzhodne Evrope (SVE) potekala aprila 2021,« pojasni Tina Drolc, vodja korporativnega komuniciranja in prireditev na AHK. Anketa vsako leto vsebuje vprašanja o oceni gospodarskih razmer, ekonomske politike, okolja za naložbe v Sloveniji in razmer na trgu dela.
Kakovost in razpoložljivost lokalnih dobaviteljev
Slovenija se je tako kot skoraj vse države v Evropi po več letih dinamične rasti leta 2020 sprijaznila z recesijo, kar je posledica pandemije. Pričakuje se, da se bo gospodarska rast leta 2021 vrnila, kljub temu da se država še vedno spopada s številnimi izzivi. Okvirni gospodarski pogoji niso optimalni in na številnih področjih je še vedno potrebno ukrepanje. Eden od njih je pomanjkanje kvalificiranih delavcev, ki so nujno potrebni v predelovalni industriji. Pomanjkanje je posledica ekspanzivne naložbene politike lokalnih podjetij in težnje po migraciji delovne sile v druge evropske države. Za nemška podjetja je trenutna faza rasti idealen čas za vstop na trg in razširitev proizvodnih zmogljivosti.
Slovenija je glede na lokacijske pogoje še bolj privlačna kot v minulih letih. Posebej je treba poudariti kakovost in razpoložljivost lokalnih dobaviteljev. Pozitivno izstopata tudi infrastruktura in plačilna disciplina. Prejšnja vlada je še zlasti pozitivno vplivala na področje predvidljivosti gospodarske politike in politične in socialne stabilnosti. Pod sedanjo vlado so se te prednosti ponovno zmanjšale. Vendar pa produktivnost in pripravljenost zaposlenih za delo ostajata pomembna spodbuda za naložbe, ki jo ovira le pomanjkanje kvalificiranih delavcev, zlasti v obrtnih panogah.
Raziskava Slovensko-nemške gospodarske zbornice (AHK Slovenija) o gospodarskem stanju v Sloveniji za leto 2021 je pokazala, da je Slovenija prepričljivo prekosila 14 držav srednje in vzhodne Evrope kot najboljša lokacija za raziskave in razvoj. Vendar togo delovno pravo, visoke davčne obremenitve in naraščajoči stroški dela vplivajo na naložbeno dejavnost. »Slovenija v tem pogledu zaostaja za povprečjem srednje in vzhodne Evrope,« je izpostavila Gertrud Rantzen, predsednica Slovensko-nemške gospodarske zbornice, in dodala, da se je to še posebej izkazalo tudi v času pandemije covida-19, saj država ni uredila zakonske podlage za delo od doma. Slovenija še vedno ostaja prava izbira nemških podjetij in 80 odstotkov bi jih ponovno investiralo v Sloveniji. Vendar mora slovenska politika izvesti nujne strukturne reforme, s katerimi bi predvsem v EU dvignila konkurenčnost Slovenije in privlačnost za visoko kvalificirano delovno silo. Nemška podjetja v Sloveniji predstavljajo močan steber gospodarske rasti in znatno prispevajo k rasti slovenskega izvoza.
