Pričakovano, a vseeno »bombastično« sporočilo o Ramosovi poslovilni slovesnosti se je na uradni spletni strani madridskega nogometnega velikana sicer pojavilo že včeraj ob 21.30 zvečer. S tem se je končala večmesečna saga okoli morebitnega podaljšanja pogodbe z Ramosom, ki kapetanu kluba poteče 30. junija letos in mu je predsednik ni želel podaljšati. Danes sta Ramos in Perez to »ločitev« uradno potrdila; slednji je imel sicer lep govor, v katerem je Ramosa opisal kot eno največjih legend v zgodovini kluba, odhajajoči kapetan pa se je v poslovilnem govoru vpričo celotne družine in tudi svojih štirih otrok zlomil že v prvem stavku in je v joku in solzah komajda končal pripravljeno pripoved. Ni sicer govoril ne o razlogih za odhod ne o tem, kje bo nadaljeval kariero, le da je sprejel »najtežjo odločitev v svojem življenju«, da zapusti klub, v katerega pa »se bom prej ali slej vrnil«.
Do zapleta, zaradi katerega se je Ramos odločil zapustiti klub, je prišlo zato, ker se je predsednik Perez ne glede na status Ramosa kot dolgoletne klubske legende držal principa, po katerem je denimo pred kratkim podaljšal pogodbo tudi s hrvaškim zvezdnikom Luko Modrićem, da igralcem sredi tridesetih let starosti podaljšuje pogodbe samo še za po leto dni, Ramos pa je vztrajal pri dvoletnem podaljšanju; dodatno se je zapletlo še zato, ker je Perez zahteval Ramosovo privolitev v desetodstotno znižanje plače zaradi okrnjenih prejemkov kluba v času covida, a kapetan tudi za to ni želel slišati. Kot so pisali španski mediji, naj bi Ramos klical že Modrića in druge igralce, ki podaljšujejo pogodbe (Vazquez, Nacho itd), naj ne privolijo v znižanje plač, ker da Perez ta denar namenoma »hrani« za prihod francoske zvezde Kyliana Mbappeja. Ker na zadnjih spomladanskih pogajanjih Ramos ni želel poslušati zahtev Pereza, mu je ta odvrnil, da »potem moram pa načrtovati ekipo brez tebe«, na kar mu je Ramos dejal, »pa daj«.
“Ko sem ponudbo sprejel, je ni bilo več na mizi”
Ramos o je o tem spregovoril na novinarski konferenci po poslovilni slovesnosti in je potrdil, da je zaplet nastal zaradi njegove želje po dveletni pogodbi, zanikal pa je, da bi k temu botrovalo tudi znižanje plače. »Kasneje sem si premislil in sklenil, da enoletno pogodbo vseeno podpišem, a tedaj ponudbe ni bilo več na mizi,« je razložil. Za to ni želel obtoževati Pereza, ki »mi je kot oče«, je pa potrdil, da nikakor ni želel zapustiti Reala, a so se zadeve žal razpletle, kot so se. Novinarjem tudi ni znal povedati, kje bo nadaljeval kariero, v Španiji ali v tujini, je pa zanikal vsakršno možnost za prestop v Barcelono.
Prva polovica leta 2021 je tako za Sergia Ramosa res popolna osebna in profesionalna polomija, kakršne si po sijajni karieri ni zaslužil. Najprej se je poškodoval in za klub letos praktično ni igral, ko pa je (v polfinalu Lige prvakov proti Chelseaju, denimo), je bil njegov prispevek k ekipi skromen. Zaradi neigranja v klubu je izpadel tudi iz reprezentance Španije za letošnje evropsko prvenstvo, čeprav je aktualni kapetan španske ekipe. Temu pa je zdaj sledilo še slovo od enega najboljših nogometnih klubov na svetu.
Verjetno ena največjih legend kluba v zgodovini
Sergio Ramos je sicer legenda madridskega Reala v rangu kapetanskih imen, kot so Fernando Hierro, Raul Gonzales in Iker Casillas, ki so vsi močno prispevali k ugledu kluba v zadnjih 25 letih, ko je Real osvojil kar sedem naslovov zmagovalca Lige prvakov. Ramos je več kot kot aktivno sodeloval pri štirih izmed njih (2014 ter 2016–2018), pri čemer bo šel v zgodovino zlasti njegov zadetek v finalu LP leta 2014 v Lizboni proti madridskemu Atleticu, ko je z glavo po podaji Modrića izid izenačil v 93. minuti tekme, nakar je Real v podaljšku osvojil tako težko pričakovani deseti naslov zmagovalca tega največjega evropskega klubskega tekmovanja. Poleg tega je Ramos osvojil tudi pet naslovov španskega prvaka (2007–08, 2012, 2017 in 2020) ter še kopico drugih lovorik, skupaj 22, po tem kriteriju pa ga v zgodovini kluba prekaša samo Paco Gento iz prve generacije galaktikov v 50. in 60. letih minulega stoletja. V Realu je na 671 tekmah (s tem je na četrtem mestu vseh časov po številu odigranih tekem) dosegel 101 zadetek, kar je za osrednjega branilca v bistvu neverjeten dosežek. S Španijo pa je bil Ramos, ne pozabimo, tudi dvakratni evropski (2008 in 2012) ter tudi svetovni prvak (2010). Ni skratka lovorike, ki je v karieri ni osvojil in je v tem pogledu verjetno eden najboljših Realovih igralcev vseh časov.
Žal pa se ob koncu kariere od kluba poslavlja tako neslavno kot vsi njegovi našteti legendarni predhodniki – ki pa so se po upokojitvi vseeno vrnili v klub v takšnih ali drugačnih vlogah. In verjetno se bo, kot je sam dejal, v Madrid prej ali slej vrnil tudi Sergio Ramos.
Še tole: po odhodu Ramosa se utegne zgoditi, da bo Real – če se vmes ne zgodi kaj senzacionalnega – prvič v zgodovini dobil kapetana ekipe, ki ni Španec. Za Ramosom so namreč v kapetanski vrsti zazdaj Brazilec Marcelo ter Francoza Benzema in Varane.
