Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) ocenjujejo, da predlog zakona s pomanjkljivo strokovno tehničnim vpogledom v področje, ki ga želi urediti, naprave za sežig in sosežig odpadkov v Sloveniji spravlja v potencialno neskladje z dogovorjenimi tehnološkimi merili, ki so strokovno opredeljena in dogovorjena na ravni EU ter za vse v celotni Evropi veljajo enako.
Po pojasnilih zbornice se mejne emisijske vrednosti, ki jih je možno v določeni panogi doseči z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ugotavljajo skozi »seviljski proces«, ki predstavlja poseben protokol zbiranja podatkov o uporabljenih tehnologijah in z njimi povezanimi emisijskimi vrednostmi, na osnovi katerih se pripravijo referenčni dokumenti najboljših razpoložljivih tehnologij - BAT. Imenovani protokol določa tudi postopke zagotavljanja in preverjanja kakovosti zbranih podatkov.
Ti referenčni dokumenti BAT lahko, kot izpostavljajo na GZS, za določeno panogo obsegajo več sto strani. Pri njihovem nastajanju, z izmenjavo informacij preko posebej oblikovanega foruma, sodelujejo države članice, zadevne panoge, okoljske nevladne organizacije, in Evropska komisija. Hkrati ti deležniki postopek tudi nadzorujejo.
Zaključki o BAT za sežigalnice so bili uradno objavljeni novembra 2019 in se jim morajo vse obstoječe tovrstne naprave v Evropi prilagoditi najkasneje do novembra 2023. »Mejne emisijske vrednosti, s celovitim pogledom na okolje za sežig in določene vrste sosežiga, se določajo strokovno in tehnično na podlagi najboljših razpoložljivih tehnik v Evropi,« so jasni na gospodarski zbornici
Salonit Anhovo: Predlog Levice določa nerealne roke za uvedbo posodobitev
V Salonitu Anhovo se z GZS strinjajo. Dodatno znižanje mejnih vrednosti emisij za cementarne je po njihovem mogoče izpeljati le skladno z enotno evropsko zakonodajo in v razumnih rokih. »Znižanje mejnih vrednosti na način, ki je opisan v predlogu zakona, ni skladen z evropsko zakonodajo, določa nerealne roke za uvedbo posodobitev in postavlja slovensko cementno industrijo v neenakopraven položaj glede na položaj teh industrij v drugih evropskih državah,« so zapisali v sporočilu za javnost.
»Tovrstno zaostrovanje pogojev ni smiselno, saj smo v edini slovenski cementarni že na poti k uvedbi najnovejše tehnologije naslednje generacije, ki bo poleg znižanja ogljičnega odtisa pomenila tudi znižanje emisijskih parametrov,« je poudaril član uprave Tomaž Vuk. »Če bi imeli potrebna dovoljenja že danes, bi lahko prvi sklop posodobitev izpeljali v dveh letih,« je dodal. Cementarna Anhovo je nedavno napovedala cikel investicij v vrednosti 40 milijonov evrov do leta 2025, ki naj bi vodil do 15-odstotnega znižanja ogljičnega odtisa in več kot prepolovitve emisij dušikovih oksidov.
Levica: GZS z zavajanjem v bran škodljivemu sosežigu v Anhovem
V stranki Levica gospodarsko zbornico obtožujejo zavajanja. »V nasprotju s trditvami GZS evropska direktiva, ki ureja področje sežigalnic in naprav za sosežig odpadkov, določa zgolj minimalne omejitve stopenj emisij škodljivih snovi v zrak in hkrati dopušča, da države same določijo strožje standarde pri varovanju okolja,« so poudarili v sporočilu za javnost.
Zatrdili so, da njihov predlog zakona o sežigalnicah in napravah za sosežig odpadkov upošteva specifičnost slovenskega okolja, obenem pa odpravlja »problematičnost trenutne ureditve, ki dopušča višje emisije v sosežigalnicah kot v sežigalnicah«. Kot so zapisali, predlog »še posebej upošteva okoljsko in zdravstveno stanje prizadetega območja v Anhovem in okoliških krajih ter uvaja strožje minimalne stopnje emisij škodljivih snovi v zrak za naprave za sosežig, tako da izenačuje pogoje za sežigalnice in naprave za sosežig.
