Po močnem stisku rok in večurnih pogovorih v ženevski vili La Grange sta se ameriški in ruski predsednik strinjala, da poglobita sodelovanje na področju kibernetske varnosti in s pogovori o zmanjšanju oborožitve okrepita strateško stabilnost v svetu, potem ko sta državi podaljšali dogovor Novi start. To je bil še najbolj oprijemljiv izkupiček srečanja – poleg dogovora za skorajšnjo vrnitev veleposlanikov Rusije oziroma ZDA v prestolnico druge države. Oba veleposlanika sta bila namreč odpoklicana na posvetovanja, potem ko so ZDA zaradi zatiranja ruske opozicije in aretacije Alekseja Navalnega proti Rusiji uvedle sankcije.
Kljub temu majhnemu znaku dobre volje med državama so ostale nerazrešene številne druge napetosti, denimo ruski posegi v ozemeljsko celovitost Ukrajine. Vendar naj bi se po Bidnovih besedah oba predsednika strinjala, da čez tri do šest mesecev ponovno preučijo, kako se uresničujejo dogovori z vrha. Po mesecih povečanih napetosti med državama, ko so se odnosi znašli na najnižji točki po koncu hladne vojne, to ni slab začetek.
Putin in Biden sta drug drugemu predstavila svoje »rdeče črte«, ki jih druga država v svojih aktivnostih ne bi smela prestopiti. Na pogovorih groženj nista izrekala, sta potrdila oba predsednika. Je pa Biden Putinu jasno dejal, da se bodo ZDA na morebitno nadaljevanje kibernetskih napadov iz Rusije odzvale s protiudarcem, saj da imajo na voljo precejšnje kibernetske zmogljivosti. Ameriški predsednik je bil oster tudi glede usode opozicijskega politika Alekseja Navalnega, ki ga Putin ni hotel niti omeniti z imenom. Njegova morebitna smrt v ruskem zaporu bi imela za Rusijo »uničujoče posledice«, je dejal Biden.
Oba predsednika sta po pogovorih na ločenih tiskovnih konferencah pojasnjevala svoja stališča in še enkrat prikazala, kako zelo različne poglede imata na odprte teme med državama, navsezadnje tudi na svet. Vabil v Belo hišo oziroma Kremelj za novo srečanje si predsednika nista izmenjala, kar nakazuje na to, da premika pri pomembnejših globalnih in regionalnih vprašanjih, kjer imajo ZDA in Rusija nasprotne interese, ni mogoče pričakovati v kratkem. Iz opisov obeh predsednikov po pogovorih je bilo razvidno, da sta se Biden in Putin na vrhu strinjala, da se ne strinjata, hkrati pa sta poskušala najti praktične točke sodelovanja.
Moskva in Washington bosta preučila kibernetske napade
Putin je pogovore opisal kot konstruktivne, na njih pa naj ne bi bilo sovražnosti. Po njegovih besedah ameriški predsednik nanj ni izvajal pritiska, kar je potrdil tudi Biden. Oseminšestdesetletni ruski predsednik je o deset let starejšem Bidnu govoril spoštljivo kot o izkušenem in uravnoteženem politiku. Ameriški predsednik, ki je Putina v preteklosti že imenoval za morilca, se je opisom svojega sogovornika tokrat izmikal. Na vprašanje, ali mu lahko zaupa, je odgovoril, da ne gre za zaupanje, temveč interese držav in preverljivost, ali so bili dogovori uresničeni. »Težko je reči, ali se bodo odnosi med državama izboljšali,« je po vrhu dejal Putin in pristavil, da obstaja »trohica upanja za medsebojno zaupanje«.
Predsednika sta se dogovorila o pogovorih glede kibernetske varnosti, Putin pa je zanikal kakršno koli vpletenost Rusije v kibernetske napade na ZDA. Kot je dejal, je tudi Rusija lani in letos na ZDA naslovila več vprašanj za pojasnila o kibernetskih napadih na Rusijo, ki naj bi izvirali iz ZDA, a še niso prejeli nobenega odgovora. Biden pa je Putinu dejal, da se kibernetski napadi ne smejo dotikati kritične infrastrukture držav, kot se je v zadnjih mesecih večkrat zgodilo ZDA, in mu izročil seznam infrastrukture, ki mora po njegovem mnenju ostati nedotakljiva. Prav tako je Putinu povedal, da ne sme več prihajati do ruskega vpletanja v ameriške volitve. »Ne bomo tolerirali poskusov kršenja ameriške demokratične suverenosti,« je povedal Biden. Obe državi bosta zdaj preučili posamezne primere kibernetskih napadov tako na Rusijo kot na ZDA, v katere naj bi bili vpleteni kriminalci.
O človekovih pravicah v Rusiji predsednika z različnim jezikom
Pričakovano nepopustljiv je bil Putin glede situacije na ruskih tleh. Upravičeval je aretacijo Alekseja Navalnega, ZDA pa obtožil financiranja organizacij na ruskih tleh, katerih namen je oslabitev države. Ko so ga novinarji vprašali, ali res ne želi pravične politične tekme v Rusiji, ko so vsi njegovi politični nasprotniki bodisi mrtvi bodisi v zaporu ali pa zastrupljeni, se je Putin v odgovoru vrnil k januarskemu dogajanju na Kapitolskem griču v Washingtonu, kjer so Trumpovi podporniki izvedli vstajo. »Ljudje so odšli pred ameriški kongres s političnimi zahtevami. 400 jih je zdaj soočenih z obtožbo kriminalnega dejanja in jim grozi zapor. Zdaj jih imenujejo domače teroriste. Ne želimo, da bi se enake stvari ponovile tudi pri nas,« je dejal. Biden je to primerjavo označil za nesmiselno. ZDA po njegovih besedah kršitev pravic Navalnega ne načenjajo zato, ker so naravnane proti Rusiji, temveč ker noben ameriški predsednik ne bi mogel ohraniti zaupanja svojih državljanov, če ne bi jasno zagovarjal človekovih pravic.
Predsednika sta načela tudi vprašanja sirske državljanske vojne in omogočanja dobave hrane pomoči potrebnim na vojnem območju. Po Bidnovih besedah sta se strinjala o sodelovanju glede iranskega jedrskega vprašanja, govorila pa sta tudi o tem, kako v Afganistanu preprečiti ponovni vzpon ekstremizma, kar je v interesu obeh držav, in kako bi lahko Arktika, kjer Rusija krepi svojo vojaško prisotnost, ostala prostor sodelovanja.
Kaj sta po srečanju izjavila Biden in Putin
Ameriški in ruski predsednik po koncu srečanja nista imela skupne tiskovne konference, po navedbah ameriške strani je bilo tako na vztrajanje Bele hiše. Prvi je tako pred novinarje stopil Vladimir Putin in na vprašanja odgovarjal približno eno uro. Ozračje srečanja je označil za tvorno: »Ni bilo nobene sovražnosti. Nasprotno, naše srečanje je potekalo v zelo konstruktivnem ozračju.« Nadaljeval je nekoliko bolj poetično, rekoč, da med državama ne more biti nekega velikega zaupanja, a vendarle: »Tolstoj je nekoč rekel: v življenju ni sreče, so samo posamezni žarki sreče. Mislim, da v tem položaju ne more biti nobenega družinskega zaupanja. Vseeno pa se mi zdi, da sem videl nekaj njegovih žarkov.« Nadaljeval je z besedami, da se je treba za reševanje ključnih razhajanj dogovoriti o pravilih obnašanja: »Strinjati se moramo o pravilih obnašanja v vseh sferah, o katerih smo govorili: strateški stabilnosti, kibernetski varnosti, reševanju vprašanj v regionalnih konfliktih. In mislim, da smo se o tem strinjali – takšen občutek sem vsaj dobil.« Putin je dobil tudi več ostrejših vprašanj ameriških novinarjev, denimo o ravnanju z domačo opozicijo, večino teh pa obrnil v kritiko dogajanja v ZDA. Tako je denimo dejal: »Amerika je bila nedavno priča zelo resnim, dobro znanim dogodkom po uboju temnopoltega Američana. Razvilo se je celo gibanje, znano kot Življenja temnopoltih štejejo. Videli smo nerede, motnje, kršenja zakonov. Sočustvujemo z Združenimi državami Amerike, a si tega na svojem ozemlju ne želimo in bomo storili vse, da se to ne zgodi.«
Biden: Rusijo stiska Kitajska
Tudi Biden, ki je imel tiskovno konferenco po Putinu, je dejal, da je bilo srečanje tvorno: »Mislim, da obstaja resnični obet, da znatno izboljšamo odnose med našima državama, ne da bi se odrekli eni sami stvari, na katerih temeljijo naša načela in vrednote.« Dejal je, da je Putinu povedal, zakaj odpira vprašanja človekovih pravic in demokracije v Rusiji: »Povedal se mu, da noben ameriški predsednik ne more obdržati zaupanja Američanov, če ne spregovori v bran demokratičnih vrednot, se zavzame za univerzalne in temeljne svoboščine, ki po našem prepričanju pripadajo vsakemu človeku.« Glede kibernetske varnosti oziroma napadov, kar je bila ena večjih tem, pri čemer ZDA za mnoge obtožujejo Rusijo ali storilce na njenem ozemlju, je dejal: »Govoril sem o predlogu, da bi morala biti določena kritična infrastruktura nedotakljiva za napade, pika, najsi bodo kibernetični ali kakšni drugi. Izročil sem mu seznam šestnajstih takšnih sklopov kritične infrastrukture, od energetskega sektorja do sistemov oskrbe z vodo.« Že na koncu, ko je bil na letališču, je rekel: »Rusija je trenutno v zelo zelo težkem položaju. Stiska jo Kitajska. Obupno si želi, da bi ostala velika sila.« agencije
