Za večino glasbenikov je leto, ki ga bodo skušali čim prej pozabiti. Za Stello pa je leto dokončnega preboja: »Kot večina kolegov pogrešam neposredni stik s publiko, sem pa mesece v osami izkoristila za ustvarjanje, predstavila kup novih pesmi ter izdala prvi album. Veseli me, da so ga radii in poslušalci dobro sprejeli. Več kot pol pesmi smo že izdali kot single, največ se vrtijo Ocean, Muza, Ta neki neki, zdaj prijaha Kriptonit… Nominacija za zlato piščal me je presenetila, a je plod trdega dela in izstopajoče glasbe. Predvsem pa mi je všeč, da sem se znašla v res dobri družbi. V spomin pa se mi je ob tem najbolj vtisnilo sporočilo Vlada Kreslina, da naj se ne oziram na ovire, pa tudi na dobrohotne nasvete ne preveč.«

Stella je zdaj že dobro prepoznavna po svoji nalezljivi pozitivni energiji in nasmehu, še bolj pa po vsebinsko in produkcijsko dovršeni muziki ter videih, kjer drži v rokah večino niti: je avtorica besedil in glasbe, igra kup inštrumentov, končni zvok pili s producentom Blažem Hribarjem – producira in sorežira videe, vanje pa kot nagrajevana plesalka in koreografinja rada vključuje tudi ples. »Saj vem, da je včasih bolje delati kakšno stvar manj, pa tisto bolje, a jaz sem navdušena nad vsakim delom ustvarjalnega procesa. Izrazim se lahko na vsak možen način, pri tem pa mi pomagajo ljudje, ki so v glavnem mlajši, prihajajoči ustvarjalci. Vsak od njih ima veliko za pokazat, zato sodelujem z bolj kot ne ustaljeno ekipo.«

Zaljubljena v Japonsko

Kot ste verjetno zaznali, je Stella mlada dama številnih talentov, ki se bolj kot s tem, kako se česa ne da, ukvarja z idejo, kako bi čim bolj izživela svojo ustvarjalnost in živela polno. Ena njenih ljubezni je dežela vzhajajočega sonca, zato študira japonščino, na svoj prvenec pa je uvrstila tudi pesem v tem jeziku: »Za Grom, kot bi naslov prevedli v slovenščino, sem potrebovala kar devet mesecev. Pesem je rasla skupaj z mojim znanjem japonščine, na koncu so zanimive verze pohvalili tudi prijatelji iz Japonske. Nanjo sem iskreno ponosna, je pa tudi zanimiv bonus na moji prvi plošči.«

Kaj pa kot specialistka za korejsko in japonsko popularno kulturo, ki ju je v času zaprtja raziskovala še intenzivneje, priporoča v ogled in posluh? »Fujii Kaze – Kirari je super groovy disko pop komad, kar na smeh mi gre, ko ga poslušam. Od korejskih dram pa priporočam Healer: skrivni bunkerji, padajoča dvigala, nerazkrita preteklost, komični momenti in prikupna romanca. Vse v enem!«