Zelo sem vesel, da sem po dolgem času znova v reprezentanci, ki sem jo že pošteno pogrešal. Časa za pripravo ne bo veliko, zato moramo vsi delati maksimalno zavzeto, da pridemo na turnir v Kaunasu kar se da dobro pripravljeni in uigrani. Imamo veliko priložnost in precejšnje možnosti, da pridemo do zgodovinskega uspeha.
Kaj bi vam pomenil nastop na olimpijskih igrah?Kot vsak športnik sem vedno sanjal, da bi nekoč igral na olimpijskih igrah. To ni lahko, še posebej v košarki ne, saj na turnirju nastopi le 12 reprezentanc z vsega sveta. Naredili bomo res vse, da bo ena izmed njih tudi Slovenija.
Ste že kaj govorili o nasprotnikih na turnirju v Kaunasu?Nismo še, a jih poznamo, saj smo že velikokrat z njimi igrali na prvenstvih ali pripravljalnih obračunih. O Angoli sploh ne bom izgubljal besed, saj jo moramo, z vsem dolžnim spoštovanjem, premagati. Poljska pa je že druga zgodba. Gre za dobro reprezentanco, ki kakovostno ves čas napreduje, zato jih nikakor ne smemo podcenjevati. Pričakovati je, da se bomo nato v finalu udarili z Litvo, ki jo prav tako dobro poznamo. Že zdaj nam je približno jasno, kje pretijo njihove največje nevarnosti in kaj bo treba narediti, da jih bomo omejili.
Naenkrat ste najstarejši igralec v reprezentanci. Kako čudno se to sliši?Zelo in povsem iskreno se na to še nisem privadil. A tako pač je. Časa se ne da ustaviti in vsi se staramo. Vesel sem, da sem še vedno lahko del reprezentance. Upam, da bomo navijače in vso Slovenijo razveselili z uvrstitvijo na olimpijske igre.
Verjetno se bo zdaj spremenila tudi vaša vloga v slačilnici?Če bo treba, bom prevzel besedo ali pomagal vsakemu, ki bo to potreboval. Toda v reprezentanci se vsi odlično poznamo, nikogar ni treba na novo uvajati. Vsak dobro ve, kaj lahko da ekipi in kakšne so njegove naloge. Vedno smo delovali kot družina in skupaj dobro funkcionirali.
Kako ste pospremili imenovanje Aleksandra Sekulića za selektorja?Zelo sem bil vesel zanj. Zasluži si priložnost, saj je bil že vrsto let zraven kot pomočnik. Vsakega igralca zato pozna do potankosti in ve, kaj lahko od njega pričakuje na parketu. Lahko smo videli že na kvalifikacijskih tekmah, kako dobro je pripravil moštvo. Predvsem za igro v obrambi, ki bo ključ do uspeha. V napadu imamo dovolj orožij, da nam bo igra stekla.
Kaj za reprezentanco pomeni prisotnost Luke Dončića?On je nesporni vodja reprezentance, saj je eden najboljših igralcev na svetu. Veseli smo, da je Slovenec. Vsi v moštvu se mu bomo podredili, a hkrati je jasno, da bomo morali dati tudi drugi svoj prispevek, saj vsega ne bo zmogel sam. Z njim se naše možnosti za preboj na olimpijske igre močno povečajo in privilegij je, da bomo lahko igrali z njim.
Kaj bo najbolj pomembno za uspeh v Kaunasu?Ključni bosta želja in obramba. V napadu ne bo težav, saj imamo Luko, Prepeliča, Blažiča, potem sem tu tudi jaz… Veliko možnosti imamo v napadu. Toda v Evropi je v ospredju še vedno obramba, zato moramo biti osredotočeni in lačni uspeha. Z dobro obrambo nam bo stekel tudi napad in v tem primeru znamo biti izjemno neugodni.
Kako bi ocenili letošnjo sezono Baskonie?Iskreno smo pričakovali več, saj smo se želeli v evroligi prebiti v končnico. Ni se izšlo, tudi zavoljo tega, ker je bilo tekmovanje letos resnično kakovostno in izenačeno. Na koncu smo imeli 18 zmag, pa ostali brez četrtfinala. V prejšnjih letih bi bili četrti ali peti. Borili smo se sicer do zadnjega, a nam ni uspelo. Tudi v državnem prvenstvu so bili naši apetiti večji, saj je bil cilj ubraniti naslov državnega prvaka. Prvo četrtfinalno tekmo proti Valencii smo imeli praktično že dobljeno, a klonili, nato pa tudi izpadli. Vseeno bi na koncu sezono označil za uspešno, tudi zato, ker ni bilo nobenih hujših poškodb, kar je ena glavnih stvari.
Ste se z Baskonio kaj pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju?Še nič. Po koncu sezone sem odpotoval v Slovenijo in zadnje dni preživel z družino. Bo pa zagotovo prišlo do pogovorov, kot tudi z drugimi zainteresiranimi klubi. Vse možnosti tako puščam odprte.
Kako pa ste osebno zadovoljni z letošnjo sezono?Z določenimi obdobji sem zadovoljen, z določenimi pa ne. Če potegnem črto, je bila moja sezona kar pozitivna, še posebej v evroligi. Bilo pa je naporno, saj smo na koncu odigrali skoraj 80 tekem. Morda bi si želel na določenih tekmah nekoliko več minutaže, menim, da sem si to tudi zaslužil, a na koncu je odločitev na trenerju. Na to ne moreš vplivati, lahko le trdo delaš in dobro igraš ter poskušaš tako spremeniti njegovo razmišljanje. Je pa tudi res, da je igralec redko zadovoljen s celotno sezono.
Ste se težko navadili na ukrepe za zajezitev širjenja koronavirusa?Sprva da, potem pa se kar navadiš. Testiranja, nošenje mask in podobne stvari postanejo rutina. Tako kot je verjetno pri vseh ljudeh. Tisto, kar sem najbolj pogrešal, so bili navijači. Na prazne dvorane se ne bom nikoli navadil. Še posebej je težko, ko pride težak dan, si utrujen, nato pa greš na tekmo in stopiš v prazno dvorano. To je najhuje. Ko potrebuješ nekaj, da ti dvigne adrenalin in te motivira, a je nato ravno obratno. Resnično upam, da je najhuje za nami in da bo šlo vse samo še na bolje.
V Stožicah boste imeli podporo navijačev.Že zdaj vem, da bom imel tremo, saj nisem več navajen igrati pred gledalci. Komaj čakam, da stopim na parket in slišim navijanje ali pa »pljuvanje«. (Smeh.) Vsekakor pa bo lep občutek.
V Kaunasu bo menda lahko dvorana polna, saj ne bo omejitev glede prisotnosti navijačev. Si obetate tudi podporo slovenskih?Vemo, kakšni so naši navijači. Če je treba, gredo tudi na konec sveta, da nas podpirajo. Prepričan sem, da jih bo nekaj prišlo tudi v Kaunas. Potrebovali jih bomo, saj vemo, da so v Litvi nori na košarko, da bo dvorana polna, atmosfera pa za nas težka. A smo igralci dovolj zreli, da se bomo lahko nosili tudi s tem.
Vas je kaj mučilo koleno?Ne, kar me zelo veseli. Res sicer je, da moram delati vsak dan posebne vaje, a sem zato imel povsem normalno sezono.
