Ne damo niti političnih dobrin, ki jih v družbeno okolje prinaša uresničevanje vladavine prava, demokracije in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin. Delitev na tri ločene neodvisne veje oblasti, mediji v službi javnosti, svobodni novinarji in civilna družba nimajo alternative.

Vendar varovanje naravnih in političnih dobrin ni (dovolj) učinkovito. Da gradnja hidrocentral na srednji Savi meji skoraj na kriminalno ravnanje, državljane lahko prepričamo. Savo bi namreč »predelali« v 10 akumulacijskih jezer, ki bi si sledila na dobrih štirih kilometrih zračne razdalje. Ko nasprotujemo takšnim posegom, nihče ne opozarja, da trajno rešitev predstavlja bistveno zmanjšanje obsega porabe elektrike.

Nekaj podobnega se dogaja tudi pri varovanju političnih dobrin. Pogodba o EU v 10. členu navaja, da delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji. Pojav avtokratskega upravljanja v državah članicah EU ni obravnavan kot kršitev pogodbenih zavez. Kaže, da evropski politiki tudi avtokratske režime uvrščajo v predstavniško demokracijo. Omejevanje vladavine prava, razgradnja demokratičnih institucij in sistemsko kršenje človekovih pravic ter temeljnih svoboščin takšne razlage ne dopuščajo. Avtokratska oblast v primeru Poljske in Madžarske, v zadnjem letu tudi Slovenije, predstavlja hudo kršitev demokratičnih načel, zapisanih v pogodbi o Uniji.

Utemeljene kritike avtokratskega ravnanja javnosti ne razkrijejo, kako se rojeva ta družbeni pojav. Njegovi botri niso politiki, rojeni avtokrati, temveč predstavniški sistem. Ta parlamentarnim političnim strankam, dejansko njihovim prvakom, podeljuje absolutno oblast. Izhod in rešitev, o kateri politiki ne govorijo, je popolna odprava absolutne oblasti političnih elit. Že leta 1726 je Jean-Jacques Rousseau zapisal: »Angleško ljudstvo je prepričano, da je svobodno, pa se krepko moti. Svobodno je le ob volitvah članov parlamenta, brž ko jih izvoli, je suženj, je nič.«

Avtokratska oblast svoje zamisli uveljavlja brez posvetovanja z državljani. Ljudstvo, ki ima po ustavi (3. čl.) oblast, se brani s protesti in referendumi, kot v primeru zakona o vodah. Prednost pa je vedno na strani tistega, ki poseduje izvršilno in zakonodajno oblast. Projektu Janševega avtokratizma do popolnosti manjka le še podreditev sodne veje oblasti. Prebivalstvo in njegova blaginja bosta tedaj nekje na koncu seznama vladnih projektov.

Oblast, ki bi sicer morala delovati v korist blaginje ljudstva, tega praviloma ne počne. Ravnanje in odločitve vlade se ne opirajo na posvetovanje z državljani. Zato uporabljamo proteste, ki so zadnje orodje, za omejitev posledic avtokratskih odločitev v škodo večine državljanov. Kakšno prihodnost lahko pričakuje Evropa, ko bo predsedovanje Svetu EU prevzela avtokratska oblast Slovenije?

Usoda Evrope je v rokah oblasti držav članic. Če bodo te oblasti prizanesljive do evropskih avtokratizmov, bo šla tudi Evropa po takšni poti. Če bodo nasprotno oblasti držav članic odločno obsodile evropske avtokratizme, tudi slovenskega, se državljanom Evrope obeta izboljševanje družbene, materialne in okoljske blaginje.

Ne, ne damo naravnih in političnih dobrin, damo pa predsednika države in vlade, damo ministre, kot so Hojs, Simoniti, Počivalšek, Tonin, Vizjak, Kustečeva, in damo kopico državnih sekretarjev in vladi vdanih državnih uradnikov.

Janez Krnc, Litija