Marko Murn pripoveduje, da je zrasel v družini s tremi otroki, z očetom, ki je bil stoodstotni invalid. »Zgodaj sem moral sam zaslužiti kakšen dinar, kar je pripeljalo do tega, da sem bil zmeraj zelo dejaven, tudi družbeno.« V študentskih letih se je s kolegi boril za solidarnostne štipendije študentov, ki doma niso imeli razmer, da bi lahko študirali v Ljubljani. »Uspelo nam je, da je nastal fond solidarnostnih štipendij, iz katerih se je nato razvila Zoisova štipendija.« Deloval je v Klubu škofjeloških študentov, bil aktiven v športnem društvu in še kaj.
»Vedno sem se rad družil, sem tudi aktiven jadralec in sommelier. S spoznavanjem vinskih zgodb ali ko sem ljudi popeljal na morje z jadrnico, sem pridobival prijatelje in negoval stike.« V svoji poklicni karieri je deloval po vsej Jugoslaviji ter na trgih od Rusije in Ukrajine do Kazahstana, Turčije, Nemčije in ZDA, obenem pa deloval v loškem okolju: kot planinec v Planinskem društvu Škofja Loka, filatelist v Društvu Lovro Košir ter kot občinski svetnik v škofjeloški občini.
Srčen klub
»Pred leti so me poklicali prijatelji z idejo, da bi v Škofji Loki ustanovili Rotary club. Dobrega pol leta smo se dobivali in razmišljali, koga bi lahko še povabili zraven, nato pa začeli. Tu sem našel pravo sredino, tudi za svoje poglede na življenje in družbo.«
Marko Murn pravi, da škofjeloški klub znotraj Rotary Slovenija velja za srčen klub. »So klubi, ki združujejo bolj podjetniško strukturo, pa takšni, ki se bolj osredotočajo na področje kulture. Mi pa smo prvenstveno zavezani okolju nekdanjega Loškega gospostva, mesta Škofje Loke z obema dolinama Poljanske in Selške Sore, kjer skušamo pomagati družbi in ljudem.«
»Škofjeloško hribovje je poznano po velikih družinah z veliko otroki in skušamo jim pomagati pri prebijanju skozi življenje. Nadarjenim otrokom s teh odročnih hribov želimo omogočiti enakopravne pogoje za nadaljnje šolanje, za kar smo ustanovili štipendijski sklad, pomagamo družinam z invalidi in nakupujemo različno opremo za gibalno ovirane otroke. Rokave zavihamo tudi ob naravnih nesrečah, kot 2007, ko so poplave v zgornji Selški dolini zalivale domove. Ob lanskem zaprtju šol in uvedbi šolanja na daljavo se je precej družin znašlo v težavi, kako priti do računalnika. Še preden je država karkoli naredila v to smer, smo škofjeloški rotarijci že zbrali in podelili 27 računalnikov.«
»Pomagamo tudi otrokom s posebnimi potrebami. V zvezi s tem smo tradicionalno povezani z OŠ Jela Janežiča v Škofji Loki, kjer že petnajst let poskrbimo za Miklavževanje z darili za otroke. Lani je epidemija preprečila, da bi se videli v živo, zato sta naša prijatelja posnela video, kako se Miklavž s hriba nad Škofjo spusti v mesto, kjer je vse zaprto, zato prek računalnika naroči gugalnico za učence. Video so učiteljice posredovale šolarjem prek šolanja na daljavo, tako da so vseeno imeli občutek, da so dobili darilo, ki jih je v fizični obliki čakalo, ko se je znova odprla šola.«
In potem: jadranje, morje! »Financiramo eno večjih humanitarnih akcij pri nas, povezanih z morjem. Šolo v naravi z imenom Jadranje za jutri. Z delovnimi zvezki peljemo otroke OŠ Jela Janežiča, OŠ Topol Preska in IRIS, centra za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, na jadranje iz Pulja po okolici Istre in Brionov. Plačamo najem plovila in pomagamo prostovoljnim skiperjem, ki so res srčni možje iz društva Sappa iz Kamnika.«
Morje plastike
»Vsi učitelji in vzgojitelji priznavajo, da se otroci sprostijo, ko jih odpeljemo na morje. Nekoč sem imel na krovu fanta, ki je bil popolnoma asocialen. A ko so bili otroci na plovilu, v naravi, ko so se sprostili in videli, da lahko jadrnico obrneš samo s skupnimi močmi – nekdo vleče krmilo, nekdo vrvi, nekdo pomaga pri jadru –, so stopili skupaj in tudi ta asocialni deček je po treh dneh, ko je bil tiho, spregovoril! Ustvarili smo vzdušje kapitana in mornarjev in na koncu so sami pod polnimi jadri vozili plovilo, težko 12 ton in dolgo 15 metrov. Zmaga. Otroci vračajo in to je neprecenljivo: da si nekomu nekaj doprinesel v življenju. Zadnja leta sicer sam ne vozim več jadrnice, vendar poskrbim za sredstva in sodelujem pri organizaciji.«
V teh dneh je Marko Murn močno vpet v novo akcijo Rotary Slovenija, katere cilj je, da se v Sloveniji v petih letih popolnoma znebimo plastenk za enkratno uporabo. 19. junija bodo rotarijci na Bledu to akcijo predstavili širši javnosti, že danes pa je na spletni strani adijoplastenka.si možno videti risanko, v kateri majhna deklica predstavi problem onesnaževanja s plastiko.
»Kot planinca in jadralca me skrbi, da si bomo ta naš mali planet uničili s smetmi. Onesnaževanje morij s plastiko je poleg globalnega segrevanja druga največja pretnja našemu planetu. V Rotary International smo leta 2019 v Hamburgu začeli projekt Plastic Free Waters, s katerim skušamo vsi rotarijci, ki smo povezani s plovbo, najti poti, kako zmanjšati onesnaževanje morja s plastiko. Radi bi ozavestili slovensko javnost, da imamo zelo dobro pitno vodo iz pipe, zato pozivamo ljudi, naj se odpovejo plastenkam za enkratno uporabo. Če bomo tako nadaljevali, bo v oceanih pred letom 2050 več plastike kot rib! Treba je ukrepati in tudi rotarijci prispevamo svoj glas,« pravi Marko Murn.
