V središču Trebnjega, tik za cerkvijo, so arheologi na zemljišču, kjer zasebni investitor načrtuje gradnjo večstanovanjskega objekta, naleteli na antične najdbe iz obdobja od druge polovice 1. stoletja do konca 4. stoletja. Kot pojasnjuje vodja in izvajalec izkopavanj Luka Rozman iz podjetja Luxor, je slabih 700 kvadratnih metrov veliko zemljišče znotraj zaščitenega območja nekdanje antične naselbine Praetorium Latobicorum, kjer so arheološke raziskave predpisane že pred samim začetkom tovrstne gradnje. »Vsekakor smo pričakovali neke arhitekturne ostaline, nikakor pa ne v takšnem obsegu in tudi tako dobro ohranjenih,« pravi. Arheološko raziskavo so pričeli pred tremi tedni in jo bodo v teh dneh zaključili.
Tri dolge hiše
Na najdbe so arheologi naleteli že pol metra pod površino. »Lepo je videti ostanke hišnih temeljev in zidovja treh večjih objektov, ki so predeljeni z manjšimi prostori. Znotraj so glinasti tlaki, med njimi pa najden tudi drobni inventar, kar vse skupaj kaže, da imamo opraviti s tako imenovanimi dolgimi hišami, ki so kar značilne za rimske, bodisi civilne ali pa vojaške vasi,« je dejal Rozman.
Naselje, ki je nekoč stalo na območju središča današnjega Trebnjega, se v virih omenja kot Praetorium Latobicorum. To je bila obcestna postaja, ki je nudila namestitev in kratkotrajno oskrbo cesarskim odposlancem in drugim rimskim dostojanstvenikom. Kot pojasnjuje Rozman, je bila to sprva najbrž vojaška etapna postaja, ki pa se je kasneje z izgradnjo cestne povezave med Emono in Siscio, ki je iz Rima vodila čez današnje slovensko ozemlje na Balkan in proti Mali Aziji, razširila v obcestno utrjeno postajo. Ta je skrbela za promet, trgovino in nenazadnje pobiranje davkov oziroma nasitenje rimskega državnega aparata.
Tokratne najdbe nakazujejo, da gre za območje zelo blizu središča tedanje naselbine. »Natančni potek ceste med Emono in Siscio sicer ni povsem znan, morda je šla severno od našega izkopnega polja ali pa južno. Vsekakor pa se nahajamo tik ob glavni cestni komunikaciji,« dodaja Rozman.
Domača in uvožena keramika
Med najdbami izstopajo veliki, lepo ohranjeni ostanki kuhinjske keramike lokalnega izvora pa tudi posnetki rimskega kuhinjskega posoja. »Nekaj je ostankov finega posodja, pa tudi ostanki oljenk s pečatom znane delavnice Fortis iz Modene, od koder so se oljenke širile po celotnem imperiju,« pojasnjuje arheologinja Ana Kovačič.
Našli so tudi ostanke dveh amfor, v kakršnih so shranjevali vino. »To vino je bilo drugačno, grenkasto in je veljalo za zdravilno, zato je bilo tudi precej drago. Ljudje, ki so tu živeli, so poznali rimske navade, kuhinjo, rimski način življenja. To so bili ljudje srednjega sloja, obrtniki. Nobeden od teh predmetov ni velik luksuz, pa vendar so si očitno lahko privoščili denimo dražje vino, uvožene predmete.« Med drobnimi najdbami so še številni novci, fibule oziroma oblačilne zaponke, orodje, kuhinjski pribor.